O zdravem staranju običajno govorimo predvsem v povezavi s prehrano, telesno dejavnostjo, spanjem in skrbjo za zdravje. Toda pomemben dejavnik pogosto ostaja nekoliko v ozadju: kakovost naših družbenih odnosov. Stiki s prijatelji, družino in širšo skupnostjo niso pomembni le za dobro počutje, temveč so povezani tudi z ohranjanjem sposobnosti, ki jih potrebujemo za samostojno življenje v starosti.

To potrjuje obsežna mednarodna raziskava, objavljena v znanstveni reviji The Lancet Healthy Longevity. Raziskovalci so analizirali podatke 39.021 ljudi, starih najmanj 50 let, iz petih velikih longitudinalnih raziskav v ZDA, Angliji, Evropi, na Kitajskem in Japonskem. Zanimalo jih je predvsem, ali so ljudje z močnejšimi družbenimi vezmi tudi v boljšem stanju glede tako imenovane intrinzične oziroma notranje zmogljivosti. Ta pojem zajema pet ključnih področij človekovega delovanja: gibljivost, kognitivne sposobnosti, psihološko zdravje, čutila in vitalnost.

Ljudje z močnejšimi družbenimi vezmi so v boljšem stanju
Rezultati so pokazali, da je bila močnejša družbena povezanost povezana z višjo ravnjo skupne notranje zmogljivosti. Povezava je bila sicer razmeroma majhna, vendar statistično značilna in prisotna v različnih kulturnih okoljih. Posebej izrazita je bila pri psihološkem zdravju in kognitivnih sposobnostih. Ljudje z več družbenimi povezavami so v povprečju dosegali boljše rezultate na področjih, povezanih s psihološkim stanjem in mišljenjem. Manjša, a še vedno statistično značilna povezava se je pokazala tudi pri gibalnih sposobnostih.
Pri senzoričnih funkcijah in vitalnosti so bile povezave šibkejše in po dodatnih statističnih popravkih niso več dosegle statistične značilnosti. Ugotovitve tako kažejo, da družbena povezanost ni pomembna zgolj zaradi občutka pripadnosti in čustvene podpore. Povezana je tudi z nekaterimi sposobnostmi, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja v starosti.

Kaj pomeni biti družbeno povezan?
Raziskovalci družbene povezanosti niso enačili zgolj s številom prijateljev ali pogostostjo družabnih srečanj. Oblikovali so sestavljeni kazalnik, ki je vključeval pet dejavnikov:
- partnerski oziroma zakonski status,
- življenje z drugimi ljudmi,
- stike z družinskimi člani,
- stike s prijatelji in sorodniki,
- sodelovanje v družabnih dejavnostih.
Vsak od teh dejavnikov je prispeval k skupni oceni družbene povezanosti. Med posameznimi elementi sta se kot najmočneje povezana z višjo notranjo zmogljivostjo pokazala družbena udeležba in partnerski status. Posebej pomembno je bilo sodelovanje v družabnih dejavnostih, ki je pokazalo najbolj dosledno povezavo z boljšim skupnim rezultatom. To nakazuje, da ni pomembno le, ali imamo ljudi okoli sebe, temveč tudi, ali aktivno sodelujemo v družbenem življenju.

Ali družbeni odnosi upočasnjujejo upadanje sposobnosti v starosti?
Pri interpretaciji raziskave je pomembna tudi ugotovitev, ki nekoliko omejuje optimistične zaključke. Raziskovalci namreč niso našli jasnih dokazov, da bi močnejša družbena povezanost upočasnila hitrost upadanja notranje zmogljivosti skozi čas. Ljudje z močnejšimi družbenimi vezmi so imeli ob začetku spremljanja v povprečju boljše rezultate, vendar se njihove sposobnosti v naslednjih letih niso dokazano zmanjševale počasneje kot pri ljudeh z manj družbenimi povezavami.
Raziskava torej potrjuje povezavo med družbeno povezanostjo in boljšim izhodiščnim stanjem, ne dokazuje pa, da družabno življenje samo po sebi preprečuje ali upočasnjuje starostni upad sposobnosti. Prav tako ne more z gotovostjo odgovoriti na vprašanje, ali bi povečanje družbene povezanosti pri posamezniku neposredno izboljšalo njegove kognitivne ali psihološke sposobnosti. Za takšne sklepe bi bile potrebne dodatne raziskave, ki bi lahko natančneje preverile vzročno povezavo.

Zakaj je družabno življenje pomembno tudi v poznejših letih?
Raziskava prinaša pomembno sporočilo za razumevanje zdravega staranja: skrb za zdravje ne bi smela biti omejena zgolj na posameznikove prehranske in gibalne navade. Možnosti za druženje, sodelovanje v skupnosti, ohranjanje prijateljstev in redni stiki z družinskimi člani so pomemben del okolja, v katerem se ljudje starajo. Ugotovitve so še posebej pomembne v času, ko se številne družbe soočajo s staranjem prebivalstva in vse večjo potrebo po podpori starejšim. Avtorji raziskave zato poudarjajo, da bi morale javnozdravstvene politike in skupnostne storitve več pozornosti nameniti tudi spodbujanju družbene povezanosti.

Sporočilo raziskave je precej jasno: za kakovostno staranje niso pomembni samo gibanje, prehrana in skrb za telo. Pomembno je tudi, da ostajamo povezani z drugimi ljudmi. Čeprav raziskava ne dokazuje, da družbeni odnosi upočasnjujejo staranje, potrjuje, da so povezani z boljšim psihološkim, kognitivnim in splošnim funkcionalnim stanjem v poznejših letih.

Vir: pubmed































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV