Prepoznavanje razlik med demenco in depresijo pri starejših ljudeh je včasih precej težavno, saj obe stanji vplivata na spomin in mišljenje. Medtem ko demenca predstavlja postopno propadanje možganskih funkcij, depresija povzroči tako imenovano navidezno demenco. Pri tej se posameznik zdi zmeden in pozabljiv predvsem zato, ker nima dovolj energije in motivacije za razmišljanje ali koncentracijo. Razveseljivo dejstvo pa je, da se te mentalne težave pogosto popravijo, ko se prične ustrezno zdravljenje depresije, saj se s povratkom dobrega razpoloženja vrneta tudi kognitivna ostrina in hitrost miselnih procesov.

Kako razlikovati med znaki bolezni in motnjo razpoloženja?
Pozorni bodite na to, kako hitro se težave stopnjujejo. Če kognitivne funkcije začnejo naglo upadati, gre verjetno za simptome depresije, medtem ko se pri demenci stvari običajno slabšajo počasi, mesec za mesecem. Druga velika razlika je orientacija v prostoru in času. Ljudje z depresijo bodo morda počasni, a še vedno vedo, kje so in kateri dan je. Na drugi strani pa tisti z demenco pogosto pozabljajo pot do doma ali pa izgubijo občutek za čas, kar je jasen opozorilni znak resnejših nevroloških sprememb v možganih.

Zavedanje težav in vpliv na govorne sposobnosti
Zanimivo je spremljati, kako se ljudje odzivajo na svoje pozabljanje. Oseba, ki trpi za depresijo, se bo običajno sama pritožila, da ji spomin peša, in bo nad tem vidno obupana. Oseba z demenco pa bo verjetno vse težave zanikala ali jih preprosto sploh ne bo opazila. Razlike se kažejo tudi v vsakodnevnih opravilih in komunikaciji. Depresivni ljudje še vedno dobro govorijo in pišejo, če le imajo motivacijo, medtem ko se pri tistih z demenco pojavijo težave z iskanjem besed ali koordinacijo, ki prej ni bila problematična.

Pot do prave diagnoze in zakaj ne smete odnehati
Ker so simptomi na prvi pogled tako podobni, zdravniki uporabljajo celo vrsto testov – od pregledov krvi in pogovorov do slikanja glave z MRI-jem. Velikokrat se zdravljenje začne pri tistem, kar je lažje ozdraviti, to je depresija. Če po jemanju ustreznih zdravil za izboljšanje razpoloženja oseba spet postane pozorna, se lažje uči in si bolje zapomni tekoče dogodke, potem vemo, da je šlo za močan čustven upad in ne za bolezen možganov. Vztrajnost pri diagnostiki se izplača, saj pravilno zdravljenje pomeni vrnitev bližnjega v aktivno življenje.
Vir: story.hr































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV