Rečemo ji lahko tudi 'tiha bolezen', saj osebe z osteoporozo pogosto sploh ne vedo, da jo imajo, dokler ne pride do zloma kosti. V Evropi si skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški po 50. letu do konca življenja zlomi kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. V Ameriki pa živi več kot 50 milijonv ljudi s postavljeno diagnozo.

Vzrok osteoporotičnega zloma je običajno manjša sila

Zlomi kosti so največkrat vzrok nekih manjših sil (lahko že padci s stojne višine, rahli udarci), saj je kostna masa znižana. Pri osebah z osteoporozo pa je poleg večje možnosti zloma kosti tudi veliko daljša doba celjenja, okrevanja in rehabilitacije, pogosto pa bolečina po zlomu ne izgine popolnoma. Najpogosteje pride do zlomov kosti medenice, kolkov, hrbtenice ali zapestja.

Tiha bolezen, ki je najpogostejša pri ženskah

Osteoporoza je bolezen, ki jo lahko razvije vsak človek, ne glede na raso in etnično pripadnost. Vendar pa pri nekaterih obstaja večje tveganje. V Sloveniji se osteoporoza pojavlja pri različnih starostnih skupinah, pri čemer je najpogostejša med starejšimi ženskami (SZO). Ne glede na spol pa se s starostjo verjetnost osteoporoze povečuje. Vsaka druga 50-letna ženska in vsak šesti moški imata veliko tveganje, da bosta do konca življenja doživela vsaj en osteoporozni zlom.

Kaj povzroča osteoporozo?

Dejavnikov tveganje za nastanek osteoporoze je več. Ključno vlogo ima kostna masa. Maksimalno kostno maso dosežemo v tretjem desetletju življenja, kar pomeni, da na njeno izgradnjo vplivajo dejavnosti pred tem – aktivno življenje, redna telesna aktivnost, poskoki, prehrana ... Po doseženi maksimalni kostni masi pa ta postopoma z leti upada. 

Hitrost upadanja kostne mase lahko upočasnimo, saj nanjo pomembno vplivamo z našimi vsakodnevnimi aktivnostmi in dejanji. Ženske so na splošno bolj dovzetne za osteoporozo, še posebej, če doživijo menopavzo pred 45. letom starosti, imajo v družinski zgodovini sorodnike z osteoporozo, kadijo ali imajo nizko telesno težo.

Dodatne dejavnike tveganja predstavljajo še kronične bolezni, prekomerno uživanje alkohola ter uporaba nekaterih zdravil. Osteoporoza pa ne povzroči le zloma kosti, temveč povzroča hude bolečine, porušeno koordinacijo gibov, nestabilnost, porušeno držo.

Ključnega pomena je preventiva

Ker imamo 'omejen' čas za izgradnjo kostne mase, se moramo zavedati, da se preprečevanje oz. upočasnjevanje osteoporoze začne že zgodaj v otroštvu in mladosti. Ključne metode vključujejo uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem, dovolj telesne aktivnosti ter izogibanje škodljivim navadam (kajenje, pretirano uživanje alkohola). 

S temi metodami moramo začeti že v mladostništvu, pomembno pa je, da z njimi tudi nadaljujemo in s tem upočasnimo nastanek bolezni. Redna telesna aktivnost je ključna in pomembno vpliva na izgradnjo in krepitev kosti. Čeprav z vadbo ne moremo pozdraviti osteoporoze, lahko izboljšamo gibljivost in koordinacijo gibov, s čimer zmanjšamo verjetnost padcev. Z vadbo povečamo moč mišic, izboljšamo držo in zmanjšamo bolečino. 

Pomembno je vsakodnevno gibanje (hoja) in izvajanje vaj z lastno telesno težo, s poudarkom na vadbi ravnotežja in stabilnosti. Pri vadbi se moramo izogibati aktivnostim, ki lahko povečajo tveganje za zlom, kot so npr. dejavnosti, pri katerih pride do zasukov hrbtenice (golf – udarec žogice s palico), upogibi trupa, visoke intenzivne dejavnosti (teki, skoki) ... 

Če redna vadba in zdrava prehrana enostavno nista več dovolj, se uporabljajo tudi razna mineralska dopolnila (kalcij, vitamin D) in v zadnji stopnji tudi zdravila, ki lahko krepijo kosti ali zavirajo njihovo razgradnjo. Najpomembnejše pa je, da z zdravljenjem začnemo takoj po postavljeni diagnozi. Ključno vlogo pri tem imata fizioterapevtska obravnava in posebej prilagojena vadba.