Znanstveniki so opazili, da je imela že ena polurna vadba pozitiven vpliv na del možganov, ki se imenuje hipokampus. Prav ta je odgovoren za naš spomin.

Kot pišejo na portalu EurekAlert, s katerim upravlja neprofitno Ameriško združenje za napredek znanosti (AAAS), je spoznanje, da že eno pol ure trajajoče gibanje vpliva na hipokampus, res pomembno, saj je to del možganov, ki se s starostjo zmanjšuje. Je tudi del, ki ga običajno prvega napade Alzheimerjeva bolezen, to je najpogostejša oblika demence.

Kot navajajo avtorja študije, dr. J. Carsona Smitha, profesorja na Fakulteti za javno zdravje Univerze v Marylandu: “Že prej so študije pokazale, da redna vadba poveča volumen hipokampusa. Toda naša študija je pokazala, da ima že ena vadba možnost, da vpliva na ta pomemben del možganov.” 

Udeleženci študije so bili stari od 55 do 85 let. Delovanje možganov so preverjali z magnetnoresonančnim slikanjem. Testiranje spomina je potekalo enkrat, potem ko so udeleženci ravno imeli 30-minutno vadbo zmerne intenzivnosti, ter nato še en drug dan, ko niso telovadili.

Pokazalo se je, da je bila aktivnost v možganih v kar štirih delih občutno večja po telovadbi kot po počitku. Med njimi je bila torej večja aktivnost v hipokampusu.  Kot je dodal dr. Smith, bi bil učinek verjetno še boljši, če bi tako po pol ure ljudje vadili redno. “Tako kot se mišica navadi na redno uporabo, se lahko tudi možganske poti prilagodijo na večjo aktivnost ter dovoljujejo boljšo pot do spominov.”

To je še ena študija, ki potrjuje pozitivne učinke gibanja na naše zdravje. Gibanje vpliva tudi na možgane.

Ni pa treba, da ravno tečete maratone. Kot zapišejo v knjižici “Gibanje: Telesno dejavni vsak dan,” ki jo je pripravil naš Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je dovolj zmerna telesna aktivnost. To pomeni, da imamo povečan srčni utrip, da čutimo, da nam je topleje, da se zadihamo. Ni pa treba, da pretiravamo. Vedno je treba začeti z lažjo aktivnostjo ter trajanje in intenzivnost vadbe povečevati v skladu s tem, kot se krepi naše telo. Sicer imamo večje tveganje za poškodbe, kar je še posebej nevarno pri starostnikih.

Kot tudi zapišejo v knjižici NIJZ, gibanje izboljšuje telesno presnovo, ta je od trikrat do šestkrat boljša od tiste v mirovanju. Poleg tega redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za večino kroničnih nenalezljivih bolezni, “krepi kosti in mišice, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije ter pomaga pri krepitvi samozavesti.”

Ne obupajte, če se dolgo niste dovolj gibali. Vedno lahko začnete, le ne pričakujte takoj od sebe preveč. Še posebej, če že imate kakšne zdravstvene težave, se najprej obvezno posvetujte z zdravnikom. Sicer pa začnite počasi, zelo postopoma se gibajte vse več in pogosteje. Na začetku bo povsem dovolj že redna hoja. Ni treba, da takoj hodite po eno uro. Morda lahko večkrat dnevno hodite po pet ali deset minut in tako krepite telo.