Ljudje z blagimi kognitivnimi motnjami so izpostavljeni povečanemu tveganju za razvoj Alzheimerjeve bolezni ali drugih vrst demence. Raziskovalci ocenjujejo, da 10 do 15 odstotkov ljudi z blago kognitivno okvaro razvije demenco. Zaradi tega si znanstveniki močno prizadevajo razviti nove načine diagnosticiranja blagih kognitivnih motenj.

Čeprav trenutno ni zdravila za blago kognitivno okvaro, lahko zgodnje zdravljenje pomaga pri obvladovanju simptomov in upočasni napredovanje.

V novi študiji, ki je bila nedavno objavljena v Journal of Alzheimer's Disease Reports, so raziskovalci z univerze Florida Atlantic analizirali hojo, kako oseba stoji in hodi, da bi testirali zgodnji kognitivni upad.

Kakšna je povezava med hojo in demenco?

Za to študijo so raziskovalci uporabili analizo hoje, da bi iskali razlike med zdravimi starejšimi odraslimi in starejšimi odraslimi z blagimi kognitivnimi motnjami. Rekrutirali so 55 starejših odraslih – 25 z blago kognitivno okvaro in 30 brez.

Višji avtor študije dr. Behnaz Ghoraani, izredni profesor na Oddelku za elektrotehniko in računalništvo ter sodirektor Centra za SMART Health na Florida Atlantic University, je dejal, da lahko analiza hoje bistveno dopolni kognitivne ocene pri odkrivanju in spremljanju kognitivnega upada z zagotavljanjem objektivnega, neinvazivnega merila motoričnih sposobnosti posameznika, ki so pogosto prizadete zgodaj v poteku kognitivne okvare.

''Kognitivne ocene se osredotočajo na vrednotenje različnih vidikov kognitivnih funkcij, kot so spomin, pozornost in veščine reševanja problemov, ki so ključnega pomena za diagnosticiranje stanj, kot sta blaga kognitivna okvara in Alzheimerjeva bolezen,'' je dr. Ghoraani povedal za medicalnewstoday. ''Vendar pa morda ne zajamejo vseh zgodnjih znakov kognitivnega upada, na njihovo uspešnost pa lahko vplivajo dejavniki, kot je tesnoba pred testom ali stanje posameznika v času ocenjevanja.''

Po drugi strani analiza hoje ponuja edinstven vpogled v nevrološko zdravje posameznika s kvantificiranjem sprememb vzorcev hoje, ravnotežja in koordinacije, je podrobno opisal dr. Ghoraani. Te spremembe so lahko pred opaznimi kognitivnimi simptomi in so zgodnji pokazatelj kognitivnega upada.

Z integracijo analize hoje s tradicionalnimi kognitivnimi ocenami lahko kliniki pridobijo celovitejše razumevanje posameznikovega kognitivnega in fizičnega zdravja, kar omogoča zgodnejše odkrivanje kognitivnega upada, spremljanje napredovanja in ocenjevanje učinkovitosti posegov. 

Ta holistični pristop povečuje sposobnost prepoznavanja ogroženih posameznikov in razvijanja prilagojenih načrtov oskrbe, s ciljem izboljšanja kakovosti življenja bolnikov in njihovih družin.

Hoja po ovinkih zahteva več kognitivnih in motoričnih sposobnosti

Vse udeležence v študiji so prosili, da opravijo dva različna testa hoje. Hojo naravnost in hojo po ovinkasti poti.

Ravna hoja je razmeroma preprosto, ponavljajoče se gibanje, ki vključuje predvsem linearno gibanje z minimalno potrebo po spremembah smeri ali kompleksni prostorski navigaciji. Hoja po ovinkih na drugi strani uvaja višjo stopnjo kompleksnosti zaradi potrebe po nenehnem prilagajanju ravnotežja, smeri in hitrosti.

Vodenje po ovinkasti poti zahteva večjo kognitivno in motorično koordinacijo, saj vključuje spreminjanje orientacije telesa in prilagajanje parametrov hoje za ohranjanje stabilnosti med obračanjem. To zahteva integracijo vizualnih, vestibularnih in proprioceptivnih informacij za uspešno premikanje krivulje, kar postavlja večje zahteve po kognitivnih virih in mehanizmih za nadzor ravnotežja.

Vzorci hoje so se spremenili pri ljudeh s kognitivnimi motnjami

Raziskovalci so med temi testi uporabili globinsko kamero za zaznavanje in sledenje 25 sklepom gibanja telesa, kar jim je dalo skupno 50 označevalcev hoje za vsak test.

Po analizi je raziskovalna skupina ugotovila, da se je 31 od 50 markerjev hoje ali 62 odstotkov povečalo za skupino z blago kognitivno okvaro v primerjavi z zdravimi kontrolnimi skupinami, ko se je test hoje spremenil iz ravne hoje v ovinkasto hojo.

Znanstveniki so poročali, da je 13 od teh markerjev pokazalo pomembne razlike med obema skupinama udeležencev študije. ''Ugotovili smo, da so posamezniki z blago kognitivno okvaro pokazali izrazite spremembe v svojih vzorcih hoje v primerjavi z zdravimi kontrolnimi skupinami,'' je opisal dr. Ghoraani.

Med ovinkasto hojo so imeli tisti z blago kognitivno okvaro običajno krajšo povprečno dolžino koraka in zmanjšano hitrost hoje. To nakazuje, da je bilo krmarjenje po ovinku za njih večji izziv, verjetno zaradi povečanega povpraševanja po ravnotežju in koordinaciji, ki ju zahtevajo zakrivljene poti.

''Poleg tega smo opazili, da so udeleženci z blago kognitivno okvaro preživeli več časa z obema nogama na tleh med hojo po ovinkih, faza, znana kot 'čas dvojne podpore','' je nadaljevala.

Ta podaljšan čas kaže na potrebo po večji stabilnosti, kar odraža morebitne težave pri ohranjanju ravnotežja. Opazili smo povečano variabilnost njihovih parametrov hoje med hojo po ovinkih. Ta variabilnost, kar pomeni, da so bili njihovi vzorci hoje manj dosledni, kaže na izzive pri izvajanju kompleksnih motoričnih nalog, potrebnih za hojo po ukrivljenosti.

Vir: medicalnewstoday