Zdi se, da ob bližanju konca svoje delovne dobe marsikdo odšteva do časa, ko bo lahko uresničil vse načrte, ki si jih je puščal za obdobje upokojitve. A bolj ko se to obdobje začne približevati, bolj začnejo vznikati različna vprašanja in dileme. Ena večjih težav, s katero se sooča marsikdo, je izguba identitete. Ta se pojavi zlasti pri tistih, ki so se močno identificirali s svojim poklicem ali pri katerih je poklic zavzemal velik del njihovega življenja. 

Pri tem se pojavljajo vprašanja, kot je: Kdo sem zdaj, ko ne delam več? Težko se je na primer prilagodili tudi temu, da je več časa in manj denarja, kar lahko pripelje do tesnobe in depresije. Če ste v zgodnji fazi upokojitve ali tik pred njo in se počutite malce izgubljene, vedite, da niste sami. Resda je ta prehod lahko težaven, a se ga da z upoštevanjem določenih  nasvetov uspešno prebroditi in se prilagoditi novemu življenjskemu slogu. Pomembno je, da se tudi v tem poglavju svojega življenja počutite izpolnjene in srečne. 

Pričakujte vse faze čustvovanja 

Obstaja čustven proces, ki ga izkusi skoraj vsak posameznik, ko se začne prilagati upokojitvi. Sprva je to občutek svobode, kot da je nastopil dopust, ki bo trajal večno. A ta občutek kaj kmalu zvodeni, ko pridemo do počasnejšega in bolj umirjenega življenjskega sloga. Morda nastopijo dolgčas, občutek nekoristnosti in nesmisla, tesnoba in depresija. Včasih celo občutek krivde, ker ne zmorete uživati, kot mislite, da bi morali. Zanikanje in zatiranje čustev lahko privedeta do nezdravih strategij spoprijemanja, kot je denimo beg v alkohol ali hrano. Dovolite si čutiti ves spekter čustev in poiščite načine za spoprijemanje z njimi. Morda boste ugotovili, da vam lahko hoja, branje, pisanje, joga, delo na vrtu, izleti in pogovori z drugimi lahkopomagajo pri spoprijemanju s svojimi čustvi. 

Ustvarite dnevno rutino

Pred upokojitvijo imamo vsi običajne dnevne obveznosti, kot so bujenje,, zajtrk, odhod na delo, kosilo, prostočasne aktivnosti  in podobno. Običajno je takšna zgodba prisotna večji del življenja. Če tudi v času upokojitve vzpostavite določeno rutino oziroma urnik opravil, boste imeli občutek večje kontrole nad življenjem. Eksperimentirajte z različnimi dejavnostmi in časovnimi termini ter opazujte, kako se počutite. Vzemite si čas za uživanje ob kavi, redno športno aktivnost, prostovoljne dejavnosti, srečanja s prijatelji in nove hobije. Seveda ni nobene potrebe, da so vaši dnevi togi, a ob določeni dnevni ali tedenski strukturi se boste počutili bolje. 

Postavitev majhnih ciljev

Pred upokojitvijo smo na delovnem mestu pogosto soočeni z mejniki, kot so časovni roki, zaključevanje projektov, napredovanje in podobno. Po upokojitvi se lahko še vedno osredotočate na cilje, čeprav so morda nekoliko drugačni kot poprej. Prizadevanje za dosego ciljev vam lahko da občutek namena in smisla, doseganje novih stvari pa občutek dosežkov. Pomislite, katere mejnike bi želeli doseči v prvem mesecu, šestih mesecih in prvem letu po upokojitvi, ter jih zapišite. Želite shujšati? Potovati? Prebrati določene knjige? Se naučiti tujega jezika?

Vzpostavite nova prijateljstva

Veliko ljudi se med upokojitvijo počuti osamljene, kar ni nič čudnega glede na preteklo aktivno fazo življenja. Ko smo zaposleni, smo namreč vseskozi v socialni interakciji. Pomembno je, da tudi v tej fazi poskrbimo za redno druženje in bližino ljudi. Vzdržujte stara prijateljstva in sklepajte nova. Vključite ljudi v vsakodnevno rutino – npr. imejte srečanja ob kosilu ob sredah, igrajte družabne igre ob petkih, družite se ob kavi in podobno. Če se vam zdi, da v svojem življenju nimate dovolj ljudi, da bi ostali družbeno aktivni, pa izkoristite čas za sklepanje novih prijateljev. Najlažje jih boste spoznali ob različnih aktivnostih in na tečajih za tretje življenjsko obdobje. Oglejte si programe, ki jih nudi lokalna skupnost, in poiščite somišljenike. 

Prostovoljne dejavnosti

Starejši, ki v svoje življenje vključijo nizko do srednjo raven prostovoljstva, poročajo o večjem zadovoljstvu z življenjem in imajo manj težav z motnjami razpoloženja. Ugodnosti prostovoljstva se kažejo z vzpostavljanjem družbenih vezi, vključenostjo in občutkom namena, ki ga doživimo ob dobrodelnosti. To pa močno vpliva na splošno telesno in psihično počutje. Poiščite načine za vključitev v skupnost – to je lahko področje pomoči ljudem ali živalim. 

Bodite sočutni do sebe in si dajte čas

Čeprav ste morda mislili, da si želite v tem obdobju življenja učiti slikati, kuhati, brati in paziti na vnuke, pa ste morda kasneje spoznali, da vas ves ta čas ne izpolnjujte tako zelo, kot ste si predstavljali. A po vseh letih na delovnem mestu imate zdaj končno čas za eksperimentiranje. Obstaja veliko različnih načinov, kako si lahko osmislite in zapolnite čas. A na srečo vam tega ni treba ugotoviti takoj. Pogosto je potrebno nekaj prilagajanja in eksperimentiranja, da znova najdemo ravnovesje. Pomembno je, da si vzamete potreben čas in nato oblikujete slog življenja, ki ga želite živeti. 

Vir: VeryWellMind.