Letošnji mednarodni dan starejših je posvečen zdravju starejših. V 2019 jih je več kot tretjina ocenila svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro. Po podatkih iz 2018 jih lahko 88 % računa na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov (npr. pri opravilih, ob bolezni).

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov pred 30 leti. Ker vse letošnje leto poteka v znamenju pandemije covida-19, se nanjo letos navezuje tudi glavna tema tega dne: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja? Namen te teme je spodbuditi razpravo o zdravju starejših, njihovih zdravstvenih potrebah ter tudi o skrbi za lastno zdravje.

Starostna meja, kdaj je kdo star, ni jasno določena. V Sloveniji se običajno šteje za prelomnico dopolnjeno 65. leto starosti. 1. januarja 2020 je bilo med prebivalci Slovenije takih, ki so bili stari 65 ali več let, 424.000 ali 20 %. Pred desetimi leti jih je bilo 17 %. Čez deset let naj bi jih po projekcijah prebivalstva (EUROPOP) iz leta 2019 bilo 24 %, čez petdeset let pa 31 %.

Odstotek starejših, katerih zdravstveno stanje je po njihovi oceni dobro ali zelo dobro, se povečuje

Ob anketiranju v 2019 je imelo kakšno dolgotrajno bolezen ali dolgotrajno zdravstveno težavo skoraj dve tretjini starejših (65 %). Več kot polovica (54 %) pa jih je bilo zaradi zdravstvenih težav oviranih pri običajnih aktivnostih neprekinjeno že vsaj 6 mesecev. Kljub temu je 36 % starejših svoje zdravstveno stanje ob anketiranju v 2019 ocenilo kot dobro ali zelo dobro. Takih, ki so menili, da je njihovo zdravstveno stanje slabo ali zelo slabo, je bilo 21 %. Odstotek starejših, katerih zdravstveno stanje je po njihovi oceni dobro ali zelo dobro, se povečuje. V letu 2010 je bilo namreč razmerje ravno obrnjeno: 26 % starejših je svoje zdravstveno stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro, 33 % pa kot slabo ali zelo slabo.

Po podatkih iz leta 2017 je nekaj manj kot četrtina (23 %) starejših odgovorila, da imajo večje ali zelo velike težave pri običajni hoji ali pri hoji po stopnicah. Kljub temu je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2017 storitve oskrbe na domu prejemal razmeroma majhen del starejših (4 %).

Večina starejših skrbi za zdravje tudi z rekreacijo

Po podatkih iz leta 2017 je več kot polovica starejših (57 %) namenila v običajnem tednu rekreaciji vsaj 150 minut tedensko, kar je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije minimum za ohranjanje zdravja. Četrtina starejših pa ni namenila rekreaciji nič časa.

Starejši so za ohranjanje zdravja skrbeli tudi z uživanjem sadja in zelenjave. Največ jih je vsaj enkrat na dan uživalo sadje ali sveže iztisnjene sadne sokove, 80 %, nekoliko manj, 76 %, pa zelenjavo ali sveže iztisnjene zelenjavne sokove.

Na materialno in na nematerialno pomoč bližnjih lahko računa velika večina starejših

V vsakdanjem življenju, še toliko bolj pa, kadar zbolimo ali kadar nas doleti kaj takega, kot je letošnja pandemija, je pomembno, da imamo na voljo osebe, ki jih lahko prosimo za pomoč. Še posebno to velja za starejše. Podatki iz leta 2018 kažejo, da lahko na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, znancev, sosedov (pogovor, pomoč pri opravilih, pomoč ob bolezni itd.) računa 88 % starejših, na materialno pomoč (denar, dobrine, živila, orodje ipd.) pa 72 % starejših.

Več kot polovica starejših je sproščenih in umirjenih, skoraj polovica pa srečnih

Na zdravje vseh, tudi starejših, pomembno vplivajo tudi občutki in počutje. V letu 2018 je 13 % starejših (65+) ocenilo, da so bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem ves čas ali večino časa zelo nervozni, 9 % se jih je ves čas ali večino časa počutilo "na tleh" ali potrte, 8 % osamljene, 4 % pa malodušne ali depresivne. Med njimi pa je bilo tudi več kot polovica (59 %) takih, ki so se ves ta čas ali večino tega časa počutili sproščene in umirjene, skoraj polovica (49 %) pa takih, ki so bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v 2018 ves čas ali večino časa srečni.

Vir vseh podatkov: STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE