S starostjo se starajo tudi naši možgani. To ima posledice, najbolj pa se bojimo pojava demence. Lahko je naše telo zdravo, a če se ne zavedamo, kaj se dogaja z nami in okrog nas, v tem ne moremo uživati.

Toda marsikaj lahko storimo, da bi upočasnili staranje možganov ter zmanjšali tveganje za pojav demence, pove nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Lahko govorimo tudi o diskriminaciji starejših

S starostjo je žal povezanih veliko predsodkov. Pravzaprav lahko govorimo kar o diskriminaciji starejših. "Tudi v zdravstvenem sistemu," opozarja dr. Pirtošek, "ko marsikaterega starostnika odpravijo z besedami, da je kaj tako, ker je pač star."

Vsekakor se naše telo stara in starajo se naši možgani. Težave imamo s spominom, slabše slišimo in vidimo, naša motorika se poslabša ... A kot pove nevrolog, ni vse povsem črno in slabo.

Miti o starosti, ki jih je v zadnjih desetletjih medicina ovrgla, so: da imajo starejši ljudje nižjo inteligenco, da so bolj depresivni, da v starosti ugasne ustvarjalnost, da izgine seksualni libido, da se starostniki ne morejo prilagoditi na nove okoliščine.

V nekaterih stvareh so starejši lahko tudi boljši

Ne staramo se enako, in približno 20 odstotkov sedemdesetletnikov miselne naloge rešuje ravno tako uspešno kot dvajsetletniki, je ugotovila znanost. Ta zadnja desetletja še posebej veliko pozornosti posveča prav tem starostnikom, ki ne izgubljajo miselnih sposobnosti, ki tudi v pozni starosti denimo smučajo ter na sploh ostajajo aktivni.

Pravzaprav je znanost ugotovila, da obstajajo področja, kjer so starejši celo boljši od mlajših. "To so naloge, kjer je pomembna socialna kognicija," razloži dr. Pirtošek. "In to je pomembno sporočilo za družbo." Kakšne naloge so to? "Naloge, kjer je treba skupaj dati različna dejstva, svoje znanje o družbi in družbenem okolju pa tudi čustva. Da moraš denimo biti toleranten, širok. V tem so starejši zelo dobri." 

Z leti res peša spomin in težje denimo preklapljamo med različnimi nalogami. A hkrati obstajajo določene sposobnosti, ki jih starost manj prizadene. Sem spadajo govor, jezik, splošna izobrazba. In te sposobnosti lahko v starosti še močno izboljšamo.

Danes vemo, da v možganih tudi v poznih letih lahko nastajajo nove celice. Zato se lahko tudi takrat naučimo česa novega, če le vztrajamo in to vadimo. S starostjo izgubljamo povezave v možganih, a na ta način lahko nastajajo nove.

Starejši so manj depresivni

Študije tudi kažejo, da so tisti starostniki, ki so zdravi, mnogo srečnejši od ljudi v srednjih letih. To pa zato ker – seveda če so ekonomsko preskrbljeni – ne doživljajo več toliko stresa. Bolj so umirjeni. Namesto grenkih prevladajo srečni spomini. Ne le ker so grenki pozabljeni, ampak ker so racionalizirani. Ljudje se nekako odločijo, da se bolj izplača razmišljati, kar prinese boljše počutje. Prevalenca depresije je tako pri sedemdesetletnikih kar za polovico manjša kot pri štiridesetletnikih, pove zdravnik.

Z leti se nam torej res zmanjšuje možgansko tkivo, slabše je prekrvavljeno, vse manj je povezav med celicami, zniža se nivo kemičnih prenašalcev, škodijo nam nekatere hormonske spremembe, predvsem pa kopičenje škodljivih beljakovin, ki jih v mladosti možgani učinkovito čistijo, nato pa to počnejo vse slabše. Prav pri pojavu demence gre za preveč teh škodljivih beljakovin v možganih. Marsikaj torej postane slabše, vsekakor, ko smo starejši, postanemo počasnejši in bolj pozabljivi. A vse le ni slabo in poleg tega se staramo različno hitro ter lahko marsikaj naredimo, da procese staranja tudi upočasnimo.