Prepustne krvne žile v možganih lahko napovedo zgodnjo obliko demence, je pokazala nova študija Univerze Južne Kalifornije. Prejšnje študije so se osredotočale na plake v možganih, ki se lepijo eden na drugega in tako uničujejo nevrone. A sedaj so raziskovalci odkrili, da najmanjše krvne žile v telesu, ki povezujejo male arterije in vene, z leti pričnejo postajato bolj prepustne, nato pa se šele pojavijo škodljive beljakovine, ki se pričnejo nabirati v možganih. Strokovnjaki so odkrili, da bi lahko z obnovitvijo poškodovanih malih žil upočasnili razvoj demence, kot je na primer najpogostejša oblika demence Alzheimerjeva bolezen in morda na ta način lahko tudi preprečili razvoj demenc.

V možganih odraslih zdravih ljudi, so stene krvnih žil tako močne in slabo prepustne, da skoraj noben tujek ne more doseči možganov. To je poznano tudi pod imenom krvno-možganska pregrada ali hematoencefalna bariera, ki je pregrada, ki ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka, hkrati pa omogoča esencialne presnovne procese v možganih. Ko se staramo, krvne žile niso več tako tesno skupaj in postanejo hkratu tudi bolj prepustne, kar omogoča, da beta amiloidne in tau beljakovine vstopijo v možgane. Te beljakovine uničujejo nevrone in pripeljejo do izgube spomina ali zmedenosti.

''Če krvno-možganska pregrada ne deluje pravilno, obstaja možnost za poškodbe možganov,'' je povedal soavtor študije dr. Arthur Toga, direktor USC Stevens Inštituta na Keck medicinski šoli. ''Takrat krvne žile ne zagotvaljajo vel dovolj hranil in krvnega obtoka nevronom v možganih, prav tako takrat lahko v možgane vstopijo škodljive beljakovine.''

Za študijo, ki je bila objavljena v strokovni reviji Nature Medicine, je ekipa strokovnjakov preučevala 161 odraslih starejših od 45 let in jih spremljala pet let. Udeležence raziskave so testirali s številnimi testi spomina in nalogami, vključno z nalogo, da si morajo zapomniti listo besed ali odstavek. Nato so preučevali njihov spomin in kognitivno razmišljanje. Glede na to, kako so se odzvali, so jih ocenili s klinično oceno demence, ki je 5 mestna lestvica resnosti demence glede na to, s kako močnimi simptomi se posameznik spopada. Ocena 0 pomeni, da se posameznik ne spopada z demenco, ocena tri pa že pomeni resno obliko demence.

Strokovnjaki so jim poleg tega slikali možgane in analizirali vzorce cerebralno spinalne tekočine ali likvorja, ki so ga odvzeli s pomočjo lumbardne punkcije. Prav tako so merili koliko so majhne žile v hipokampusu . delu možganov - odgovornem za spomin - prepustne.

Odkrili so, da so imeli udeleženci z najslabšimi rezultati pri testu spomina najbolj prepustne krvne žile v možganih, ne glede na to, ali so bile prisotne tudi uničujoče beljakovine. ''Dejstvo, da smo videli, da so bile krvne žile prepustne, kar ni bilo odvisno od amiloidnih ali tau beljakovin, ko so imeli ljudje blažji upad kognitivnih funkcij, je pokazalo, da gre lahko za popolnoma ločen proces ali pa izjemno zgodnjo fazo v razvoju demence,'' je pojasnil avtor raziskave dr. Berislav Zlokovic, profesor psihologije in nevroznanosti na USC.

Danes še ne poznamo zdravila za Alzheimerjevo bolezen. Poznamo le zdravila, ki blažijo simptome in upočasnjujejo razvoj bolezni, ne pa zdravil, ki bi jo ozdravila. Prav zato je trenutno ključnega pomena, da bolezen odkrijemo zgodaj, ko lahko bolniku pomagamo pri upočasnitvi razvoja bolezni. A ekipa strokovnjakov sedaj upa, da bodo s temi novimi odkritji lahko pomagali, da se bo demence odkrivalo bolj zgodaj in da bodo lahko razvili zdravilo, ki bo pomagalo popraviti škodo na krvnih žilah in tako upoačasniti ali celo preprečiti bolezen. A za to bodo potrebne nadaljnje študije.