Preberite še: To bo pomagalo, da ne boste pozabljivi

Zakaj natanko pride do Alzheimerjeve demence, zdravniki še ne vedo. Vedo pa, da pri tej bolezni propadajo možganske celice, v možganih pa se kopičijo nenormalne beljakovine. Možganskega tkiva je vse manj, zato umske zmogljivosti upadajo. Vedo tudi, da je pri 10 odstotkih pojavnosti demence vzrok genetske narave, v 90 odstotkih pa gre za kombinacijo genetske predispozicije in okoljskih dejavnikov, kot so denimo snovi v zraku, vodi, hrani. ''Ko pride do kombinacije tega nesrečnega genetskega statusa z nečim iz okolja, potem v šestem, sedmem desetletju našega življenja pride do posebne tvorbe abnormnih beljakovin, ki se nalagajo v možgane in potem uničujejo možganske celice – zlasti tiste, ki so v centrih za spomin in za vidno prostorsko orientacijo,'' je pred časom za Vizita.si pojasnil nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Preberite še: 5 opozorilnih znakov, da se spopadate z demenco

Zdravila za demenco še ne poznamo, imamo pa na voljo zdravila, ki pomagajo lajšati simptome demence in upočasniti razvoj bolezni. Prav zato strokovnjaki vlagajo veliko časa in truda v to, da bi bolezen bolje razumeli.

Kakšna je razlika med možgani zdravega človeka in človeka, ki se je spopadal z Alzheimerjevo boleznijo, so strokovnjaki z Univerze Lancaster pokazali novinarjem s spletnega portala The Indipendent.

Na desni strani je fotografija možganov človeka brez demence in na levi strani fotografija bolnika, ki se je spopadal z Alzheimerjevo boleznijo. Razlika je vidna že na pogled. ''Pri normalnih možganih lahko vidimo, da so gube možganov zelo polne in tesno ena zraven druge. To je normalna slika možganov (možgani na desni, op. a.). Medtem ko lahko vidimo pri možganih nekoga z Alzheimerjevo boleznijo, da so možganske gube veliko bolj ozke kot pri normalnih možganih in da so prostori med gubami veliko širši in te spremembe lepo prikazujejo, kako se možgani skrčijo zaradi poškodbe in izgube živčnih celic ob tej bolezni,'' pojasni strokovnjak z Univerze Lancaster in nadaljuje: ''Če odstranimo možgansko ovojnico s površja možganov, lahko še bolje vidimo, kako se možgani skrčijo pri Alzheimerjevi bolezni.''

Ob prečnem prerezu možganov je vidno tudi področje hipokampusa, ki je pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo vidno skrčeno. ''Tu je hipokampus in lahko vidimo velikost tega področja pri normalnih možganih in velikost tega področja pri Alzheimerjevi bolezni. Jasno razvidno je, da je hipokampus veliko manjši pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo,'' je še dodal.

Zgodnji simptomi Alzheimerjeve bolezni

Pomembno je, da Alzheimerjevo demenco odkrijemo zgodaj, saj lahko zdravila pomagajo upočasniti razvoj bolezni. Prvi simptomi so pozabljivost. Sprva predvsem izguba spomina na pravkar minule dogodke. ''Zelo značilna je tudi tako imenovana nominalna afazija, to pomeni, da se ne moremo točno spomniti imena določenega predmeta. Pacienti rečejo na primer: 'Nato sem odprl tisto, saj veš, tisto, kar je na strehi ...' Opisujejo, ker se ne morejo spomniti imena. Zelo značilna je tudi izguba v prostoru. Smo na primer v mestu in se ustavimo pred križiščem in ne vemo več, kako priti domov, čeprav smo to pot prej prehodili že neštetokrat. Naenkrat se zgodi, da ne vemo več ali bi šli levo ali desno, čeprav nam je prostor nekako znan. To so že precej razviti znaki. Še posebej, če se dogajajo prav vsak dan in to večkrat na dan,'' pojasnjuje prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

''Če pa govorimo o najbolj razviti demenci, potem pa gre seveda za eno izmed najbolj tragičnih stanj v človeškovem življenju, ko je namesto misli in duševnih procesov ena sama praznina. Kjer človek ne prepozna niti sebe kot osebnost, ne ve, kako mu je ime, ne ve, da ima otroke. Ne ve, kako je otrokom ime. Takrat je značilno, da je bolezen za bolnika samega neboleča, bolnik ne trpi. Tem bolj pa seveda trpijo in so emocionalno, ekonomsko in psihično izčrpani njegovi skrbniki.''