Ko se ta ritem poruši, se posledice ne odražajo le v slabšem spanju, temveč lahko vplivajo tudi na dolgoročno zdravje možganov. Velika raziskava iz leta 2025 je pokazala, da imajo starejši odrasli z izrazito stabilnim cirkadianim ritmom skoraj prepolovljeno tveganje za razvoj demence, kar poudarja, kako pomembno je ohranjati urejen dnevni ritem in kakovosten spanec. Razumevanje teh povezav je ključno za preprečevanje kognitivnega upada v poznejših letih.
Zakaj je cirkadiani ritem tako pomemben?
Kot navaja ScienceAlert, cirkadiani ritem uravnava številne telesne funkcije, med drugim čas spanja, izločanje hormonov, srčni utrip in telesno temperaturo. Raziskava, ki je spremljala več kot 2.000 ljudi s povprečno starostjo 79 let, je pokazala, da so osebe z bolj nerednim ritmom pogosteje razvile demenco.
Povezava med spanjem, srčno-žilnim zdravjem in demenco
Motnje cirkadianega ritma so pogosto povezane s slabšo kakovostjo spanja. Slab spanec je že dolgo osumljen dejavnik tveganja za demenco in bolezni srca, saj obe stanji delita številne presnovne in žilne dejavnike tveganja. Raziskovalci so v analizi upoštevali tudi visok krvni tlak in srčno-žilno zdravje, ki sta pogosto povezana z motnjami spanja.
Poseben izziv predstavlja spalna apneja, ki povzroča ponavljajoče se prekinitve dihanja med spanjem. Njena povezava z demenco je še vedno nejasna, saj se pogosto pojavlja pri ljudeh, ki imajo že sicer prisotne dejavnike tveganja, kot so debelost, sladkorna bolezen, kajenje in čezmerno uživanje alkohola.
Vloga imunskega sistema in odstranjevanja toksinov iz možganov
Raziskovalci poudarjajo, da bi lahko motnje cirkadianega ritma vplivale na imunski sistem, ki ima pomembno vlogo pri srčno-žilnih boleznih in nevrodegeneraciji. Ena od teorij predvideva, da spanec podpira odstranjevanje toksičnih beljakovin iz možganov, vključno z amiloidnimi plaki, značilnimi za Alzheimerjevo bolezen. Dokazi pa so mešani, saj nekatere živalske študije kažejo celo zmanjšano odstranjevanje toksinov med spanjem.
Ali je spanje res ključno za preprečevanje demence?
Posodobljeno poročilo komisije The Lancet o preprečevanju demence navaja, da dolžina spanja sama po sebi verjetno ni neodvisen dejavnik tveganja. Kot navaja ScienceAlert, raziskave o izmenskem delu ne kažejo dosledno večjega tveganja pri nočnih delavcih, kar nakazuje, da je lahko pomembnejša motnja cirkadianega ritma kot pa sama količina spanja.
Izmensko delo je pogosto povezano z nezdravimi življenjskimi navadami, kroničnim stresom, hormonskimi motnjami, povišanim krvnim tlakom in socialno izolacijo. Vse to so dejavniki, ki lahko vplivajo na tveganje za demenco, kar otežuje razumevanje neposrednega vpliva spanja.
Ali izboljšanje spanja prepreči demenco?
Raziskave kažejo, da izboljšanje spanja pri osebah z demenco sicer lahko izboljša rutino in razbremeni skrbnike, vendar ne vpliva bistveno na potek bolezni. Prav tako zdravila za nespečnost, kot so benzodiazepini, povečujejo tveganje za demenco in povzročajo dnevno zaspanost ter padce. Melatonin pa pri odraslih ne kaže doslednih koristi.
Kako lahko okrepite cirkadiani ritem?
Redna telesna dejavnost, zlasti na prostem in v dopoldanskem času, je ena najučinkovitejših strategij za krepitev cirkadianega ritma. Zmerna vadba približno 30 minut dnevno ne izboljša le spanja, temveč je tudi eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov pred srčno-žilnimi boleznimi in demenco. Ohranjanje rutine, izpostavljenost dnevni svetlobi in dosledni urniki spanja dodatno podpirajo zdravje možganov. Krepitev cirkadianega ritma je zato preprosta, dostopna in učinkovita strategija, ki lahko pomembno zmanjša tveganje za demenco ter hkrati izboljša splošno počutje in zdravje.
Vir: ScienceAlert
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV