Zaradi odvisnosti od alkohola je prizadeto vsako četrto gospodinjstvo v Sloveniji, je uvodoma dejal Tomažič. Ob tem je izpostavil, da je v programe psihosocialnega svetovanja Slovenske karitas vključenih 11.000 ljudi, ki imajo največkrat težave z zasvojenostjo, duševne težave ali pa težave z odnosi.
Da letošnje geslo Korak k človeku nagovarja k razmisleku o odgovornosti do našega lastnega zdravja in do ljudi okoli nas, pa je v svojem nagovoru povedala generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. "Alkohol ima pomemben vpliv na naše telesno in duševno zdravje, saj prispeva k nastanku več kot dvestotih bolezenskih stanj, med drugim k sedmim vrstam raka, razvoju srčno-žilnih bolezni, boleznim jeter ter številnim duševnim in vedenjskim motnjam, vključno s samomorilnostjo," je dejala.
Marinko je še poudarila, da je alkoholizem treba obravnavati sistemsko. Ob tem je izpostavila, da je vlada konec leta 2024 sprejela državni program omejevanja porabe alkohola in njenih posledic za leti 2025 in 2026, ki predstavlja prvi strateški dokument na tem področju. Državni program nosi jasno sporočilo ničelne tolerance do alkohola pri mladoletnih osebah, pri nosečnicah, na delovnem mestu in v prometu.
V Sloveniji je registrirana poraba alkohola na posameznika, starejšega od 15 let, leta 2024 znašala 86,2 litra piva, 41,9 litra vina in 3,8 litra žganih pijač, je povedala sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Karmen Henigsman. Prav tako podatki raziskave iz leta 2023 kažejo na porast števila oseb, ki alkohola sploh ne pijejo. Teh je bilo 26 odstotkov. Med ljudmi, ki alkohol pijejo, pa se je povečal delež oseb, ki pijejo na tvegan in škodljiv način, teh je bilo 59 odstotkov. Henigsman je ob tem izpostavila tudi kratkoročne posledice pitja alkohola, ki se lahko kažejo v slabši delovni storilnosti, odsotnosti z dela, padcu imunskega sistema, slabšem spancu, razdražljivem razpoloženju in pogostejših konfliktih.
Alkohol je bil v letu 2025 eden glavnih vzrokov za najhujše posledice prometnih nesreč, je povedala v. d. direktorice Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol. Po še neuradnih podatkih policije so alkoholizirani vozniki povzročili 1538 prometnih nesreč, kar predstavlja 7,39 odstotka vseh prometnih nesreč. V teh nesrečah je umrlo 28 ljudi, leto prej pa 17. Zaradi voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, je bilo huje poškodovanih 148 ljudi, 571 pa lažje. Alkohol tako predstavlja vzrok za kar 28,41 odstotka vseh najhujših prometnih nesreč.
"Na Agenciji za varnost prometa opažamo, da je velika družbena toleranca do alkohola neposredno povezana tudi s preveliko toleranco do alkohola za volanom," je dejala Jevšnik Kafol. Zaradi tega je edina pot do varnejših cest po mnenju AVP ničelna toleranca do alkohola in drog v prometu.
Socialna delavka in svetovalka Andreja Verovšek pa je poudarila, da pitje alkohola ni izbrani način vedenja, ni navada, temveč je predvsem odgovor na stisko, napetost in osamljenost. "Medosebni odnosi so eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov pred zasvojenostmi, tudi pred alkoholom," je dejala. Pri človeku tako najmočnejša preventiva pred alkoholom ni strah pred posledicami, ampak je občutek, da pripada in da je varen v odnosu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV