Ali mikrovalovne pečice sproščajo plastiko v hrano?

Kot poroča Euronews, nova analiza Greenpeace International razkriva, da priročni obroki, pakirani v plastiko in označeni kot primerni za mikrovalovno pečico, morda niso tako varni, kot se zdi. Pregled 24 nedavnih znanstvenih raziskav kaže, da se med segrevanjem v hrano sproščajo stotisoči delcev mikroplastike in številne nevarne kemikalije, ki lahko dolgoročno vplivajo na zdravje ljudi.

V poročilu je poudarjeno, da se iz plastičnih embalaž med segrevanjem sproščajo izjemno majhni delci mikro- in nanoplastike. Ti delci lahko vstopijo v krvni obtok in celo v organe. Ena izmed analiz je pokazala, da se lahko v samo petih minutah segrevanja sprosti med 326.000 in 534.000 delcev.

Plastika vsebuje več kot 4.200 nevarnih kemikalij, od katerih številne niso regulirane. Nekatere so povezane z rakavimi obolenji, neplodnostjo, hormonskimi motnjami in presnovnimi boleznimi. Kot poroča Euronews, je bilo v človeških telesih zaznanih že vsaj 1.396 kemikalij, ki izvirajo iz plastične embalaže za živila.

Težava se ne konča pri zaužitju. Plastični pladnji in folije onesnažujejo okolje na vseh stopnjah, od pridobivanja fosilnih goriv, proizvodnje, uporabe do odlaganja. Ker gre pogosto za večplastne materiale, je njihovo recikliranje izjemno zahtevno. Ko se razgradijo, se delci kopičijo v tleh, rekah in oceanih ter ponovno vstopajo v prehransko verigo. Tudi kadar plastika dejansko konča v krožnem gospodarstvu, se njena kakovost poslabša, pri čemer se lahko nevarni dodatki ponovno sproščajo v nove izdelke.

Oznaka microwave safe se nanaša predvsem na strukturno stabilnost embalaže, ne pa na to, ali se med segrevanjem sproščajo mikroplastika ali kemikalije. To pomeni, da potrošniki dobijo lažen občutek varnosti.

Poročilo izpostavlja več dejavnikov, ki povečajo količino sproščenih delcev:

- višje temperature,

- daljši čas segrevanja,

- obrabljena embalaža,

- mastna hrana, ki absorbira več kemikalij.

Kot navaja Euronews, so nanoplastični delci zaradi svoje velikosti še posebej problematični, saj lahko prehajajo skozi celične membrane.

V Evropski uniji so plastike, ki prihajajo v stik s hrano, regulirane na podlagi mej migracije znanih kemikalij. Vendar pa ni določenih mejnih vrednosti za mikroplastiko, kar predstavlja veliko vrzel v zakonodaji. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je že leta 2021 opozorila, da gre za prednostno področje, in poudarila potrebo po:

- enotnih metodah testiranja,

- boljših podatkih o izpostavljenosti,

- oceni vpliva mikro- in nanoplastike na zdravje.

Trenutno EFSA pripravlja obsežno oceno tveganj mikroplastike v hrani, vodi in zraku, katere izsledki bodo znani konec leta 2027.

Globalna proizvodnja plastike naj bi se do leta 2050 več kot podvojila. Plastična embalaža predstavlja že 36 odstotkov vse plastike, vrednost trga pripravljenih obrokov pa naj bi se do leta 2034 povzpela na skoraj 300 milijard evrov. Leta 2024 je bilo proizvedenih 71 milijonov ton pripravljenih obrokov, kar pomeni povprečno 12,6 kilograma na osebo.

Greenpeace poziva, da bi morali biti materiali, ki prihajajo v stik s hrano, vključeni v strožje globalne omejitve v okviru prihajajočega mednarodnega sporazuma o plastiki. Organizacija poudarja, da je treba nevarne dodatke postopoma ukiniti, ne pa se zanašati na recikliranje, ki težave ne rešuje.

Opozorila znanstvenikov in okoljskih organizacij so jasna: plastika v stiku s hrano predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Obroki, ki jih segrevate v mikrovalovni pečici, lahko vsebujejo nevidne delce in kemikalije, ki se kopičijo v telesu in naravi. Potrošniki, industrija in zakonodajalci bodo morali ukrepati, če želimo zmanjšati izpostavljenost in preprečiti nadaljnje onesnaževanje.

Vir: Euronews