Jutranji ritual, ki vam tiho dviguje raven stresa, a to počnemo skoraj vsi

Največji stresni zagon pogosto sprožimo še, preden se sploh usedemo za zajtrk. Govorim o preprostem, skoraj avtomatskem jutranjem ritualu, ki ga, kot poroča Harvard Health, izvaja velika večina ljudi. Gre za takojšnje preverjanje telefona, e-pošte in obvestil takoj, ko se zbudimo. Ta navada morda deluje nedolžno, vendar raziskave in klinična opažanja kažejo, da odpre vrata celodnevnemu prekomernemu stresnemu odzivu.

Kot piše Mayo Clinic, se kortizol naravno dvigne v prvih treh urah po prebujanju. To je normalna, biološka priprava na dan. Težava nastane, ko ta naravni dvig preobremenimo z dodatnim dopaminsko-kortizolnim pritiskom iz takojšnje izpostavljenosti novicam, delovnim zahtevam in socialnim primerjavam.

Dr. Dave Anderson za Johns Hopkins Medicine opozarja, da jutranje preverjanje obvestil prekine postopno prebujanje možganov in jih vrže v stanje odzivnosti, ki je značilno za stres, ne za umirjen začetek dneva. Po njegovih besedah je to kognitivni šok, ki redno preobremeni prefrontalni korteks.

Kot poroča WebMD, možgani ob preverjanju e-pošte ali novic proizvajajo dopamin, ki spodbuja impulzivno vedenje, ter hkrati aktivirajo stresno os, kar krepi občutek pritiska in nujnosti. S tem zjutraj ustvarimo psihološki ton, ki se pogosto ohrani vse do večera.

Kot piše Verywell Health, jutranja izpostavljenost informacijam, ki nosijo visoko čustveno vrednost, poveča verjetnost anksioznih misli, motenj koncentracije in razdražljivosti. To ni vprašanje samokontrole, temveč biokemije. Ko možgani v prvih desetih minutah po prebujanju prejmejo preveč informacij, prehitro aktivirajo del možganov, odgovoren za krizni odziv.

Cleveland Clinic dodaja, da jutranja rutina, ki temelji na hitrih digitalnih dražljajih, zmoti naravni ritem prebujanja in poveča možnost, da bomo skozi dan posegali po telefonu pogosteje, kot bi želeli. To ni navada, ampak cikel, ki se ojačuje.

Dr. Andrew Huberman z Univerze Stanford, ki ga pogosto citirajo zdravstveni viri, poudarja pomembnost zaščitenega jutranjega okna, kjer se možgani prebujajo postopno, brez kognitivnih napadalcev.

Na podlagi smernic, o katerih poročajo Harvard Health, Mayo Clinic in Cleveland Clinic, so ključni ukrepi preprosti, vendar zahtevajo doslednost.

– Preverjanje obvestil prestavite za 20 do 60 minut po prebujanju,

– zjutraj najprej naredite nekaj, kar stabilizira živčni sistem, kot je hidracija, kratko raztezanje ali počasna hoja,

– telefon hranite v drugi sobi ali vsaj izven dosega roke,

– če delate od doma, si določite jasen trenutek, kdaj se vaš delovni dan dejansko začne.

Kot je poudarila dr. Rebecca Robbins za Harvard Medical School, jutranji trenutki določajo potek dneva, zato je smiselno, da jih varujemo pred informacijskim kaosom.

Jutranje preverjanje telefona se zdi banalno, vendar ima po številnih zdravstvenih virih realen, merljiv in vedno znova opažen vpliv na stresni odziv. Kot poroča Harvard Health, gre za navado, ki ne deluje le na psihološki ravni, temveč spreminja jutranjo nevrokemijo. Ko jo enkrat prekinemo, se pogosto izboljšata tudi osredotočenost in občutek notranje umirjenosti, kar določa kakovost celotnega dne.

Viri: Harvard Health, Mayo Clinic, WebMD, Verywell Health, Johns Hopkins Medicine, Cleveland Clinic, NIH