Kako družbena omrežja nezavedno spodbujajo mlade k uživanju alkohola

Novejša znanstvena študija, ki so jo izvedli strokovnjaki z institucij Rutgers Health in Univerze Harvard in je bila objavljena v strokovni publikaciji JAMA Pediatrics, opozarja na pomemben vpliv digitalnih vsebin na vedenjske vzorce mladih v povezavi z uživanjem alkohola. Raziskava potrjuje, da intenzivna izpostavljenost objavam na družbenih omrežjih, kjer vplivneži prikazujejo konzumacijo alkoholnih pijač, znatno povečuje nagnjenost in željo mladih po tovrstnem početju.

Cilj je bil preseči zgolj asociativno povezavo in vzpostaviti jasen časovni okvir, ki dokazuje, da se je potreba po uživanju alkoholnih pijač pri udeležencih razvila neposredno po izpostavljenosti vsebini, je pojasnil Jon-Patrick Allem, vodilni avtor raziskave na šoli Rutgers School of Public Health v New Jerseyju. Rezultati so pokazali, da so mladi odrasli, ki so spremljali objave vplivnežev z vključeno promocijo alkohola, izkazali znatno višjo verjetnost za željo po konzumaciji alkoholnih pijač v primerjavi s tistimi, ki so si ogledali vsebinsko enakovredne objave istih ustvarjalcev brez tovrstnih referenc.

Raziskava je pokazala, da so imeli udeleženci, ki so vplivneže dojemali kot izjemno verodostojne, znatno večjo verjetnost za povečano željo po uživanju alkoholnih pijač. Allem je pojasnil, da nobeden od videoposnetkov ni vseboval neposrednega oglaševanja alkoholnih izdelkov. Vsebina eksperimenta je bila bistveno bolj prefinjena od klasičnih oglasov in je zgolj odražala upodobitve alkohola, s katerimi se uporabniki dnevno srečujejo na družbenih omrežjih. Allem je poudaril, da je prikazana vsebina vključevala zgolj naravno dogajanje iz vsakdanjega življenja vplivnežev.

Raziskovalna študija je obravnavala vzorec 2000 posameznikov iz Združenih držav Amerike v starostni skupini od 18 do 24 let, ki so bili razporejeni v dve primerjalni skupini. Obe skupini sta preučili nabor 20 simuliranih objav vplivnežev na družbenem omrežju Instagram: prva skupina je bila izpostavljena vsebinam, v katerih vplivneži promovirajo ali uživajo alkoholne pijače, medtem ko je bila drugi skupini predstavljena identična vsebina brez omenjenih elementov.

Primerjalna analiza je med drugim vključevala upodobitev para pri pripravi večerje ob kozarcu vina v primerjavi s sledenjem identičnemu kuhinjskemu prizoru ob uživanju vroče čokolade. Po opravljeni metodološki prilagoditvi ključnih dejavnikov, vključno z intenzivnostjo dnevne uporabe družbenih omrežij, osebnimi navadami posameznikov ter njihovo predhodno izpostavljenostjo marketinškim aktivnostim alkoholne industrije, so avtorji raziskave ugotovili, da je bila pri udeležencih, ki so bili izpostavljeni vsebinam z vključenim alkoholom, verjetnost povečane nagnjenosti k uživanju alkoholnih pijač višja za kar 73 odstotkov.

Raziskave v okviru Evropskega šolskega projekta o alkoholu in drugih drogah (ESPAD) potrjujejo kontinuiran upad trendov uživanja alkohola med evropsko mladino, pri čemer sta tako splošna raven potrošnje kot tudi epizodno čezmerno pitje v zadnjih dveh desetletjih zaznala občutno znižanje.

Dolgoročne študije neizpodbitno dokazujejo, da zgodnejša izpostavljenost alkoholnim pijačam znatno povečuje verjetnost za razvoj dolgoročnih zdravstvenih in družbenih zapletov, povezanih z alkoholom, izpostavlja dr. Alex Russell, soavtor raziskave z Medicinske fakultete Harvard.

Ob tem dodaja, da je odlog začetka pitja ključna preventivna strategija. Glede na to, da spletni prostori in družbena omrežja v vse večji meri oblikujejo vedenjske vzorce mladih, morajo biti prihodnja preventivna prizadevanja usmerjena tudi v naslavljanje problematike v okviru teh digitalnih okolij.

Vir: euronews