''Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje,'' trdijo na NIJZ. 

Bi se morali bati ugrizov klopov?

Klopi so lahko prenašalci nalezljivih bolezni, med katerimi sta, kot že omenjeno, najpogostejša lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Klopi so drobni členonožci, ki spadajo v rod Arthropoda. So zelo razširjeni, najaktivnejši pa so zgodaj spomladi in poleti.

Življenjski cikel klopov je sestavljen iz faz jajčec, ličink, nimf in odraslih klopov. Za rast in razvoj potrebujejo kri, zato parazitirajo predvsem na toplokrvnih živalih. Ličinke in nimfe se hranijo s krvjo manjših, odrasli klopi pa s krvjo večjih živali. Človek je naključen gostitelj, najpogosteje pa gre za ljudi, ki se pogosto zadržujejo v naravi, pa naj gre za rekreacijo (pohodniki, turisti, športniki) ali za zadrževanje v naravi, ki ga zahteva poklic (gozdarji, gozdni delavci, lovci, vojaki itd.). Takšne osebe spadajo v rizične skupine, saj so izpostavljene klopom. Klopi se lahko okužijo med hranjenjem s krvjo živali, denimo glodavcev, in so zato prenašalci nekaterih nalezljivih bolezni.

Lymska borelioza

Lymsko boreliozo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Bolezen prizadene živčni sistem, kožo, sklepe in srce. V 30 dneh se na koži pojavi obročasta pordelost, ki se postopoma širi, sredina kroga pa postaja vse bolj bleda. Drugi simptomi so utrujenost, mrzlica, zvišana telesno temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter povečane bezgavke. Zdravljenje poteka z antibiotiki.

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je vnetna bolezen centralnega živčnega sistema. Povzroča ga virus klopnega meningoencefalitisa, ki ga po navadi najdemo v slini klopov in ki se na človeka prenaša z piki. Obdobje pojava prvih simptomov bolezni običajno nastopi od sedem do 14 dni po ugrizu klopa. Bolezen ima dvofazni potek. Prva stopnja se v večini primerov kaže s simptomi, kot so vročina, bolečine v mišicah in splošna šibkost. Pri 30 % bolnikov se po latenci od enega do 20 dni razvije druga faza, ki se lahko kaže kot vnetje možganov in možganske ovojnice. Kaže se kot hud glavobol, okorelost vratu, slabost, bruhanje in drugi nevrološkimi simptomi. Okužba se najpogosteje pojavi pri nepravilnem odstranjevanju klopov, na primer trganju ali stiskanju.

Ukrepi za zaščito pred klopi

– V poletnih mesecih se izogibajte območjem, ki so 'bogata' s klopi.

– Hodite po označenih poteh.

– Nosite primerna oblačila in obutev (dolgi rokavi, nogavice, zaprti čevlji). Izogibajte se oblačilom temne barve. Na nekaterih materialih, kot sta volna in flanela, je težje opaziti klope.

 – Izogibajte se plazenju po grmovju, ležanju na travi in dajanju oblačil na travo ali grmovje.

– Uporabljajte repelente na izpostavljenih delih telesa, pa tudi na oblačilih (v skladu z navodili proizvajalca).

– Med zadrževanjem v naravi se pregledujte vsakih nekaj ur.

– Po vrnitvi iz narave se slecite in preverite, da na oblačilih ali koži (s pomočjo ogledala ali druge osebe) ni klopov. Klopi preživijo tudi nekaj ur hoje po telesu, dokler ne najdejo mesta za pik. Posebej natančno preiščite zatilje, vrat, dimlje, pazduhe, za ušesom, dojke, popek in predel za koleni. Pri otrocih klopa pogosto najdemo na glavi, ker so otroci nižji in ga med igranjem v travi lažje poberejo z zgornjim delom telesa. Glede dodatnih zaščitnih ukrepov se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Kaj storiti, če opazite klopa?

Če klopa opazimo, ga je treba čim prej odstraniti. Lažje ga odstranite v prvih urah po piku. Ugriz klopa seveda ni neposreden znak bolezni, ker večina klopov ni okuženih z povzročitelji nalezljivih bolezni. Najprej si morate umiti roke in razkužiti pinceto.

Klopov nikoli ne 'premažite' z alkoholom, smetano, oljem, lakom za nohte, petrolejem in podobnim. Čeprav se zaradi tega klop krči in umre ter ga je lažje izvleči, bo prišlo tudi do povečanega izločanja sline v človeško telo. Če je klop okužen, se bo vzrok okužbe prenesel s slino. Klopa je treba ujeti čim bližje glavi, ob koži, in ga nežno potegniti iz kože. Po odstranitvi klopa je treba mesto vboda razkužiti in umiti roke z milom in vodo.

Mesto pika je treba nadzorovati več dni. Če se pojavijo simptomi, kot so izpuščaj, pordelost, glavobol, omotica, bruhanje ter bolečine v mišicah in sklepih ali trebuhu, se posvetujte s svojim zdravnikom in opozorite na ugriz klopa.

Vir: Adiva.hr in NIJZ