Nova študija, objavljena v Nature Aging, kaže, da pri ljudeh, starih od 38 do 73 let, sedem ur spanja vsako noč najbolj koristi za kognitivno in duševno zdravje. Najbolje je tudi, da ti vzorci spanja ostanejo dosledni, kar pomeni, da sedem ur spanja občasno ne vpliva na zdravje možganov, medtem ko konsistenca prinaša koristi.  

''Dober spanec je pomemben v vseh življenjskih obdobjih, še posebej ko se staramo,'' je v sporočilu za javnost dejala soavtorica študije Barbara Sahakian, doktorica in profesorica na oddelku za psihiatrijo na Univerzi v Cambridgeu. ''Iskanje načinov za izboljšanje spanca za starejše bi lahko bilo ključnega pomena za pomoč pri ohranjanju dobrega duševnega zdravja in dobrega počutja ter preprečevanju kognitivnega upada, zlasti pri bolnikih s psihiatričnimi motnjami in demenco.''

Čeprav študija zagotavlja natančnejše število ur za optimalno zdravje spanca, obstajajo omejitve raziskave, ki je vključevala predvsem bele udeležence (94 odstotkov). Zaradi pomanjkanja raznolikosti je rezultate težko uporabiti za heterogeno populacijo.

''Rasno in etnično pripadnost je treba raziskati v drugih študijah, da bi ugotovili njihov prispevek k zahtevam po času spanja in genetiki, povezani s spanjem in kognitivnim posledicam kratkega in dolgega časa spanja,'' pravi Margarita Oks, pulmologinja za kritično nego in strokovnjakinja za spanje.  

Kako spanje vpliva na zdravje možganov?

Za novo študijo so raziskovalci iz Kitajske in Združenega kraljestva analizirali podatke skoraj 500.000 odraslih, starih med 38 in 73 let, iz UK Biobank, velike perspektivne študije, ki temelji na prebivalstvu, začela pa se je leta 2006.  

Udeležence študije so povprašali o njihovih navadah spanja in duševnega zdravja ter so bili opravljeni skozi vrsto kognitivnih testov. Slikanje možganov in genetski podatki so bili na voljo za približno 40.000 udeležencev.

Avtorji študije so ugotovili, da je sedem ur spanja vsako noč optimalna količina počitka. Pokazalo se je, da je redno spanje manj ali več ur povezano s slabšo kognitivno učinkovitostjo na področjih, kot so hitrost obdelave, vizualna pozornost, spomin in reševanje težav.  

Tudi duševnemu zdravju udeležencev je koristilo sedem ur spanja, spuščanje pod ali nad to količino je bilo povezano z več občutki tesnobe ali depresije in slabšim splošnim počutjem.

Po mnenju raziskovalcev je pomanjkanje spanja in posledično poslabšanje kognitivne uspešnosti lahko dejavnik tveganja za upad kognitivnih sposobnosti med staranjem. To je lahko posledica nezadostnega ali prekinjenega počasnega spanja. Izkazalo se je, da premalo te vrste spanja vodi do kopičenja beta-amiloidnih beljakovin, imenovanih amiloidni plaki, ki jih opazimo pri nekaterih oblikah demence. V bistvu vaši možgani potrebujejo dovolj časa za počitek čez noč, da se očistijo in napolnijo.  

''Možgani se med spanjem reorganizirajo in napolnijo,'' je za Health povedal soavtor študije Jianfeng Feng, doktor znanosti, profesor na univerzi Fudan na Kitajskem. ''Poleg odstranjevanja strupenih odpadnih stranskih produktov in krepitve našega imunskega sistema je spanec ključnega pomena tudi za konsolidacijo spomina, med katerim se novi segmenti spomina na podlagi naših izkušenj prenesejo v dolgoročni spomin.''

Preveč spanja lahko negativno vpliva tudi na naše kognitivne funkcije. Tako kot pri premajhni količini spanja se je tudi pri nasprotju pokazalo, da pretirana količina spanja povzroča strukturne spremembe v predelih možganov, povezanih s kognitivnim procesiranjem in spominom. ''Nezadosten čas spanja ali pa nasprotno, preveč spanja, lahko povzroči fizične spremembe v možganih v delih, ki so povezani s kognitivnim delovanjem in čustvenim počutjem,'' je dejal dr. Oks.

Ker so nekatere težave s spanjem posledica osnovnih zdravstvenih težav, je pomembno tudi zagotoviti, da vaše motnje spanja niso povezane z drugim stanjem. Po besedah dr. Oksa, če imate nenehne težave s spanjem, je najbolje, da se posvetujete s svojim zdravnikom, da izključi morebitna druga bolezenska stanja.

Povzeto po health