Šest znakov, da ste dehidrirani, ne da bi se tega sploh zavedali

Kdaj ste nazadnje zaužili kozarec vode? Večina posameznikov se zaveda pomena zadostnega vnosa tekočine, vendar raziskave potrjujejo, da povprečen evropski državljan zaužije manj kot polovico priporočenega dnevnega odmerka, piše index.hr. Ta pomanjkljivost ne povzroča zgolj občutka žeje, temveč povečuje tudi tveganje za dehidracijo in razvoj dolgotrajnih zdravstvenih težav.

"Voda je bistvenega pomena za življenje in skoraj vsak proces v našem telesu," pove Stavros A. Kavouras, profesor prehrane na Univerzi v Arizoni. "Uravnava telesno temperaturo, prenaša hranila, odstranjuje odpadke, maže sklepe in pomaga pri prebavi. Prav tako ščiti ledvice, srce in izboljšuje telesno zmogljivost."

 Voda predstavlja približno 60 % našega telesa in vsak dan izgubimo od 2 do 2,5 litra z znojenjem, uriniranjem, blatom in dihanjem. Brez rednega dopolnjevanja te tekočine tvegamo dehidracijo. Že rahlo pomanjkanje vode lahko vpliva na razpoloženje, koncentracijo in zdravje, dolgoročno pa je povezano z boleznimi, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in demenca. Med vročino lahko dehidracija hitro povzroči kolaps ali celo smrt, najbolj ogroženi pa so starejši, kronično bolni in ljudje z drisko ali bruhanjem.

1. Občutek žeje. Če ste žejni, ste že rahlo dehidrirani. Ko izgubite približno 2 % telesne teže v tekočini, možgani pošljejo signal, da ste žejni. Pri starejših ljudeh je ta občutek šibkejši, zato naj pijejo vodo, tudi ko niso žejni.

2. Temen urin. Urin barve medu pomeni, da potrebujete več vode, temno rjava pa je znak hude dehidracije. Pomanjkanje vode poveča tveganje za ledvične kamne in okužbe sečil. V idealnem primeru bi morali urinirati približno sedemkrat na dan, vaš urin pa naj bo svetlo rumene barve.

3. Zmanjšana mentalna jasnost. Možgani so sestavljeni iz 73 % vode. Že blaga dehidracija lahko zmanjša koncentracijo, spomin in koordinacijo. Že en kozarec vode lahko izboljša spomin, medtem ko hujša dehidracija povzroči zmedenost in dezorientacijo.

4. Glavobol. Dehidracija pogosto povzroča glavobole, ker se zmanjša volumen tekočine okoli možganov. Ti glavoboli običajno izginejo v eni ali dveh urah po zaužitju zadostne količine vode.

5. Utrujenost in brezvoljnost. Pomanjkanje tekočine zgosti kri in obremeni srce, zaradi česar se počutimo izčrpane. Pri starejših dehidracija poveča tveganje za zaplete in daljše bivanje v bolnišnici.

6. Omotica. Če izgubite 4 % telesne teže v tekočini, se vam krvni tlak zniža in lahko omedlite. To stanje zahteva zdravniško pomoč, ker lahko povzroči poškodbe organov ali smrt.

Telo potrebuje približno dva litra tekočine na dan. Nekaj je dobimo s hrano, preostanek pa je treba popiti – približno 1,5 do 2 litra vode (šest do osem kozarcev). Če je vroče ali ste telesno aktivni, so vaše potrebe večje.

Temperatura vode: Ni pomembno, ali jo pijete hladno ali pri sobni temperaturi.

Varnost vode: V večini evropskih držav je voda iz pipe varna. Če vam okus ni všeč, dodajte rezino limone ali sveža zelišča.

Med vadbo: Med vadbo pijte, ko ste žejni, do ene ure, pri daljših vadbah pa pijte tekočino med aktivnostjo.

Preveč vode: Redko, a možno – če prehitro popijete preveč vode, lahko pride do nevarne redčitve elektrolitov. Pijte postopoma.

Hrana, bogata z vodo: Kumare, paradižnik, melone, juhe in enolončnice lahko pokrijejo tretjino vaših dnevnih potreb.

Alkohol: Deluje kot diuretik, zato popijte kozarec vode z vsako alkoholno pijačo.

Zdravila: Nekatera zdravila lahko zmanjšajo žejo, zato bodite še posebej previdni.

Vir: index.hr