Sončne opekline niso edina nevarnost: to se lahko pokaže šele čez leta

Dermatologi opozarjajo, da se lahko posledice čezmernega izpostavljanja ultravijoličnim (UV) žarkom pokažejo šele po letih ali celo desetletjih. Med njimi niso le gube in pigmentni madeži, temveč tudi predrakave spremembe ter kožni rak.

Koža ob sončni opeklini postane rdeča, boleča in občutljiva, ker so UV-žarki poškodovali njene celice. Toda tudi kadar opeklin ni, lahko UV-sevanje povzroča poškodbe DNK v kožnih celicah. Te se sčasoma kopičijo, telo pa jih ne more vedno uspešno popraviti. Prav zato dermatologi poudarjajo, da porjavela koža ni znak zdravja, ampak dokaz, da se je koža branila pred poškodbami.

Dolgotrajna izpostavljenost soncu povzroča tako imenovano fotostaranje. Gre za prezgodnje staranje kože, ki ga ne povzroča naravni proces staranja, temveč UV-sevanje. Najpogostejše dolgoročne posledice so:

- globlje gube,

- izguba elastičnosti kože,

- pigmentni madeži,

- hrapava in zadebeljena koža,

- razširjene žilice,

- neenakomerna polt.

Veliko teh sprememb se začne razvijati dolgo, preden jih opazimo s prostim očesom. Dermatologi zato pogosto uporabljajo UV-fotografijo, ki razkrije skrite poškodbe kože še leta pred pojavom vidnih znakov.

Najresnejša dolgoročna posledica UV-poškodb je kožni rak. Med najpogostejšimi oblikami so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Tveganje se ne poveča zaradi enega samega dne na soncu, temveč zaradi skupne količine UV-poškodb, ki jih koža nabira skozi življenje. Pomembno pa je tudi dejstvo, da lahko hude sončne opekline, predvsem v otroštvu in mladosti, pomembno povečajo tveganje za razvoj melanoma pozneje v življenju.

Ena največjih zmot je prepričanje, da je koža varna, če ni opečena. UVA-žarki prodirajo globlje v kožo kot UVB-žarki. Prav oni pomembno prispevajo k razgradnji kolagena in elastina ter pospešujejo staranje kože. Poleg tega lahko poškodujejo DNK tudi brez izrazite rdečine ali bolečine.

Dermatološki pregled je priporočljiv, če opazite:

- znamenje, ki spreminja obliko, velikost ali barvo,

- rano, ki se več tednov ne zaceli,

- novo kožno spremembo, ki krvavi ali srbi,

- hrapavo ali luskasto spremembo, ki vztraja.

Zgodnje odkrivanje kožnega raka bistveno izboljša možnosti uspešnega zdravljenja.

Čeprav že nastalih poškodb DNK ni mogoče popolnoma odpraviti, lahko z ustrezno zaščito preprečimo njihovo nadaljnje kopičenje. Strokovnjaki priporočajo:

- uporabo kreme s širokospektralno zaščito SPF 30 ali več,

- ponovno nanašanje zaščite vsaki dve uri oziroma po kopanju ali močnem potenju,

- nošenje zaščitnih oblačil, klobuka in sončnih očal,

- izogibanje neposrednemu soncu v času najmočnejšega UV-sevanja,

- redno samopregledovanje kože in dermatološke preglede pri sumljivih spremembah.

Viri: World Health Organization (WHO) & American Academy of Dermatology (AAD)