Za koga je vročina lahko usodna?

Po podatkih John Hopkins Medicine in Health vročina že predstavlja enega najnevarnejših naravnih dejavnikov tveganja za smrt – prekaša celo poplave, potrese in neurja. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da večina ogroženih ne ve, da je v nevarnosti. Kdo torej najbolj tvega življenje med vročinskim valom – in kaj lahko storite, če ste med njimi?

Pri starostnikih je sposobnost telesa za uravnavanje temperature zmanjšana. Z leti se zmanjšata občutek za žejo in potenje, srce in ledvice delujejo počasneje, odziv na dehidracijo pa je oslabljen. Tudi zdravila, ki jih pogosto jemljejo – kot so diuretiki, antihipertenzivi ali antipsihotiki – dodatno povečajo tveganje za toplotno izčrpanost in toplotni udar. Po podatkih Mayo Clinic kar 80 % smrti zaradi vročine predstavljajo starejši. Še posebej ogroženi so tisti, ki živijo sami ali v slabše prezračevanih prostorih.

Dojenčki in majhni otroci še nimajo popolnoma razvitih mehanizmov za uravnavanje telesne temperature. Njihovo telo se pregreje bistveno hitreje kot telo odraslega, obenem pa ne znajo izraziti, da jim je prevroče ali da so dehidrirani. Kot opozarja Verywell Health, otroci v vročini hitro postanejo letargični, razdražljivi, imajo suh jezik, malo urinirajo – in če tega ne prepoznate dovolj zgodaj, lahko stanje napreduje v toplotni udar že v nekaj urah.

Vročina poveča obremenitev srca, zmanjša pretok krvi do notranjih organov in izčrpa telo, ki se že sicer bori z osnovno boleznijo. Ljudje s srčnim popuščanjem, kronično ledvično boleznijo, sladkorno boleznijo ali KOPB so še posebej ranljivi, saj njihovo telo že v osnovi deluje s težavo. Poleg tega so pogosto na zdravilih, ki motijo naravno regulacijo telesne temperature ali spodbujajo izločanje tekočine – kar še dodatno poveča tveganje za dehidracijo, elektrolitske motnje in srčne zaplete.

Gradbeni delavci, vrtnarji, kuharji, dostavljavci, športniki – vsi, ki delajo ali trenirajo na prostem v vročini, so podvrženi izjemnemu fizičnemu stresu. Njihova telesa so izpostavljena neposredni sončni svetlobi, pogosto z omejenim dostopom do hlajenja in hidracije. WebMD poudarja, da lahko že dve uri fizične aktivnosti v vročini brez zadostnega vnosa tekočine povzroči toplotno izčrpanost. Če se simptomi prezrejo, je naslednji korak toplotni udar – in ta se lahko zgodi nenadoma, celo pri telesno zelo pripravljenih posameznikih.

Osebe z depresijo, anksioznostjo, demenco, pa tudi tisti, ki živijo sami, so brez doma ali v socialni stiski, pogosto ne prepoznajo ali ignorirajo opozorilnih znakov. Poleg tega nimajo vedno dostopa do hlajenih prostorov, tekočine, zdravstvene oskrbe ali osnovnih sredstev za zaščito pred vročino. Health opozarja, da se ravno v tej skupini dogaja največ "tihih smrti" med vročinskimi valovi – ker ljudje ostanejo doma, ne poiščejo pomoči, nihče jih ne obišče ali ne preveri njihovega počutja.

- Redno pijte tekočino, tudi če niste žejni.

- Izogibajte se fizičnemu naporu v najbolj vročih urah.

- Ohlajajte prostore z ventilatorji, klimami, senčili.

- Nosite lahka, svetla, zračna oblačila in pokrivala.

- Preverjajte počutje bližnjih, še posebej starejših in bolnikov.

- Ne zanašajte se na kremo za sončenje kot edino zaščito – iščite senco in nosite zaščitna oblačila.

- Vročina ne izbira – a vi lahko izberete previdnost

Ne podcenjujte vročine. Če ste med ogroženimi, se obnašajte, kot da bi šlo za nevihto – ne za običajen poletni dan. Naj vas ne zavede lep sončen dan – telesu je lahko usoden. Bolje preventivno in "pretirano" previdno kot kasneje prepozno.

Viri: Mayo Clinic, WebMD, Health, Verywell Health, John Hopkins Medicine