Vročinski val: Prepoznajte nevarnosti in ukrepajte pravočasno

Vročinski val, ki je posledica visokih temperatur, ima lahko škodljive posledice za zdravje, piše in opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje, v nadaljevanju NIJZ. Posebej ogrožene so občutljivejše skupine, kot so starejši ljudje, otroci, nosečnice in kronični bolniki. Dehidracija, toplotna izčrpanost in toplotni udar so med najpogostejšimi posledicami izpostavljenosti vročini. Zaščita zdravja v vročih dneh zahteva proaktivno ravnanje in upoštevanje preventivnih ukrepov.

- Ena ključnih priporočil je zadostno uživanje tekočine, najbolje vode. Izogibanje direktnemu soncu med najbolj vročimi urami dneva (od 10. do 16. ure) zmanjšuje tveganje.

-  Priporoča se nošenje ohlapnih oblačil iz naravnih materialov in uporaba zaščitnih sredstev, kot so sončna očala in klobuki. 

- Pomembna je tudi zaščita pred direktnim soncem z zadrževanjem v senci, z uporabo senčil ali s klimatizacijo.

- Če je le mogoče, načrtujte aktivnosti na prostem v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah. 

Upoštevanje teh priporočil pričrsta blagostanje v vročih dneh in znižuje zdravstvene težave.

Dodatne smernice za preprečevanje posledic vročine vključujejo redno preverjanje zdravstvenega stanja starejših oseb in otrok, spremljanje vremenske napovedi ter ustrezno prilagajanje aktivnosti. V primeru pojava simptomov, kot so glavobol, omotica, slabost ali zmedenost, je nujno poiskati zdravniško pomoč. 

Poleg tega je pomembno, da poskrbimo za ohladitev bivalnih prostorov in omejimo fizične napore. Z ozaveščanjem o vplivih vročine ter spoštovanjem preventivnih ukrepov ohranjamo svoje zdravje in dobro počutje tudi v najtoplejših dneh leta.

- starejši, otroci, nosečnice,

- bolniki: ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in presojo (npr. z obolenji srca in dihal, sladkorno boleznijo, ledvicami, duševnimi motnjami, nepokretni, z drisko, bruhanjem, povišano temperaturo; na uravnavanje toplote vplivajo tudi zdravila),

- osebe s socialno-ekonomskimi težavami (nizki status, brezdomci, socialno izolirani, z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev),

- osebe, ki so dodatno izpostavljene okolju (onesnažen zrak; slabi bivalni pogoji: podstrešna stanovanja, slabo prezračevani ali prenatrpani prostori, brez klime; delavci na prostem in prebivalci mest).

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave  in pregretje telesa:

- kožne izpuščaje,

- vročinske krče,

- vročinsko izčrpanost,

- omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti,

- vročinsko kap.

Težave, ki jih povzroča vročina, lahko preprečimo s strateškim pristopom, ki zmanjšuje obremenitev telesa s toploto. To dosežemo na več načinov. 

- Prvi korak je zmanjšanje izpostavljenosti vročini: s tem, da se umaknemo v senco pod drevesi, senčniki ali v zgradbe, se izognemo neposredni sončni svetlobi in s tem zmanjšamo absorbcijo toplote. Prav tako je priporočljivo umik v hladnejše prostore, kjer delujejo klimatske naprave ali pa je temperatura naravno nižja.

- Drugi pomemben ukrep je zmanjšanje nastajanja toplote v telesu, kar dosežemo z omejevanjem fizične aktivnosti v najtoplejšem delu dneva. Svetujejo, da fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure, ko so temperature nižje. Za ohranjanje telesa v ravnovesju je ključna tudi prehrana. 

- Priporočljivo je uživati lahke obroke v manjših količinah čez dan, ki manj obremenjujejo prebavni sistem in posledično zmanjšujejo nastajanje toplote. 

- Nenazadnje, ključnega pomena je, da telesu omogočimo odvajanje toplote. To dosežemo s pravilno izbiro oblačil, ki naj bodo ohlapna, svetla in izdelana iz naravnih materialov, ki diha. 

- Hkrati pa moramo zadostno uživati tekočine, najbolje vode, saj s tem nadomeščamo izgubljeno tekočino zaradi potenja in ohranjamo ustrezno hidracijo telesa. 

Nekateri ljudje so pri visokih temperaturah bolj ogroženi in ranljivi za toplotni udar. Mednje spadajo starejši, majhni otroci, kronični bolniki ter osebe s prekomerno telesno težo. Bodimo posebej pozorni na morebitne znake prizadetosti pri teh ranljivih skupinah, saj lahko hitro pride do resnih posledic. 

Nikoli ne smemo puščati nikogar, še posebej ne otrok ali živali, v zaprtem, parkiranem avtomobilu, tudi če se nam zdi, da bo šlo le za kratek čas, saj se temperatura v vozilu zelo hitro poviša in lahko postane nevarno. 

V primeru, da opazimo, da se oseba pregreva, jo nemudoma umaknemo na hladno in senčno mesto ali v hladen prostor, kot je na primer klimatizirana soba. 

V primeru suma na vročinsko kap je potrebno takoj poklicati zdravniško pomoč in pojasniti situacijo. Obolelega ves čas intenzivno hladimo, na primer z mlačno vodo ali hladnimi obkladki, ki jih nameščamo na vrat, pazduhe in dimlje. Nezavestnemu posamezniku nikoli ne dajemo tekočine, saj bi jo lahko vdihnil. 

Pri težavah, kot so glavobol, omotica, slabost ali druga neobičajna počutja, ki ne izginejo ali se celo stopnjujejo, je vedno priporočljivo posvetovanje z zdravnikom. Zgodnje prepoznavanje in ukrepanje pri toplotni izčrpanosti ali vročinski kapi lahko reši življenje.

Ne pozabimo na zaščito pred soncem, ki je v poletnih mesecih še posebej močno in škodljivo za našo kožo. V času njegove največje moči, med 10. in 17. uro, si prizadevamo poiščati senco, bodisi pod drevesi, senčniki ali v zaprtih prostorih. 

Za zaščito kože uporabljamo tudi različna sredstva in pripomočke: sončna očala, ki ščitijo oči pred UV žarki, pokrivalo za glavo, ki nudi zaščito pred neposredno sončno svetlobo, in primerna oblačila, ki prekrivajo čim več kože, pri čemer izbiramo svetle in ohlapne tkanine. Nujna je tudi uporaba širokospektralnih zaščitnih krem, ki nas ščitijo pred UVA in UVB žarki. Uporabljamo kreme s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF ali angleško SPF) najmanj 30, po možnosti pa še več. Kremo nanesemo na vse izpostavljene dele kože, kot so obraz, uhlji in hrbtišča rok, ter jo redno obnavljamo, še posebej po kopanju ali znojenju. Poleg zaščite pred soncem je v vročini pomembna tudi previdnost pri hrani. 

Visoke temperature pospešujejo kvarjenje hrane, zato je pomembno, da smo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo, ter da hrano pravilno hranimo in pripravljamo. Bodimo pozorni na rok uporabnosti, način shranjevanja ter higiensko pripravo hrane. Pri shranjevanju zdravil ravnamo v skladu z navodili proizvajalca, upoštevamo predpisano temperaturo in shranjujemo zdravila izven dosega otrok. 

Ne smemo pozabiti upoštevati nasvetov svojega zdravnika ter redno preverjati napovedi in opozorila pristojnih služb preko sredstev javnega obveščanja, kot so radio, televizija ali spletne strani, da se izognemo nevarnostim, ki jih prinaša poletna vročina. Spremljanje vremenskih napovedi nam lahko pomaga pri načrtovanju dejavnosti na prostem in nas pravočasno opozori na morebitne ekstremne temperature. Za ohranjanje zdravja in dobrega počutja v vročih dneh je pomembno tudi zadostno pitje tekočine, predvsem vode, izogibanje naporu v najbolj vročih urah in po potrebi tudi ohlajevanje telesa z mrzlimi obkladki ali prhami. Z upoštevanjem teh nasvetov lahko prijetno in predvsem varno preživimo poletne dni.

NIJZ za konec še svetuje, da spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja. Povezava na opozorila o vročinskih valovih na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Vir: NIJZ