Zdravniki opozarjajo: to je največja napaka, ki jo ljudje delajo med vročino

Vročina ni samo neprijetna. Za telo predstavlja resen fiziološki izziv. Ko se temperatura okolja dvigne, se telo hladi predvsem s potenjem. Pri tem izgubljamo tekočino in elektrolite, kot je natrij. Če izgube ne nadomestimo pravočasno, lahko pride do dehidracije, ki vpliva na krvni obtok, delovanje srca, možganov in ledvic. Največja težava pa je, da občutek žeje ni vedno zanesljiv opozorilni znak.

Mnogi ljudje pijejo šele takrat, ko jih začne žeja. Toda občutek žeje se pri nekaterih ljudeh pojavi šele, ko je telo že izgubilo pomemben delež tekočine. To je še posebej pomembno pri starejših, saj se z leti občutek žeje lahko zmanjša. Zaradi tega lahko starejši ljudje hitreje postanejo dehidrirani, ne da bi to pravočasno opazili.

Voda je ključna za skoraj vse telesne procese. Ko je tekočine premalo, se lahko pojavijo:

- utrujenost,

- glavobol,

- vrtoglavica,

- suha usta,

- temnejši urin,

- slabša koncentracija,

- pospešen srčni utrip.

Pri hujši dehidraciji lahko pride do zmedenosti, omedlevice in nevarnega pregretja telesa. Vročina je še posebej nevarna zato, ker lahko kombinacija visoke temperature in izgube tekočine povzroči toplotno izčrpanost ali vročinski udar.

Poleti ljudje pogosto napačno razlagajo signale telesa. Namesto kozarca vode posežejo po kavi, sladki pijači, energijskem napitku ali prigrizku. Toda utrujenost in slabša zbranost sta lahko tudi posledica blage dehidracije. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko že majhna izguba telesne tekočine vpliva na počutje in telesne sposobnosti. Ni dovolj, da pijete samo zvečer.

Pogosta napaka je, da ljudje čez dan skoraj ne pijejo, nato pa zvečer poskušajo 'nadoknaditi'. Telo tekočino potrebuje sproti. Če ste na soncu, telesno aktivni, veliko hodite ali delate fizično in se močno potite, morate tekočino nadomeščati pogosteje.

Za večino ljudi je voda najboljša izbira za vsakodnevno hidracijo. Toda ob močnem potenju, dolgotrajni telesni aktivnosti ali zelo vročem vremenu telo izgublja tudi elektrolite. V takšnih primerih lahko pomagajo tudi napitki z elektroliti, vendar za običajen dan na plaži ali v mestu niso nujno potrebni. Pomembno je predvsem, da ne pretiravamo z zelo sladkimi pijačami in alkoholom, saj lahko ti dodatno vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu.

Hladno pivo ali koktajl ob bazenu sta za mnoge sinonim za poletje, vendar alkohol ni idealna izbira za hidracijo. Alkohol lahko vpliva na ravnovesje tekočin in poveča tveganje za dehidracijo, še posebej v kombinaciji z vročino. Če pijete alkohol v vročem vremenu, je pomembno, da vmes zaužijete tudi dovolj vode.

Nekateri ljudje imajo večje tveganje za težave zaradi vročine:

- starejši,

- majhni otroci,

- nosečnice,

- ljudje s srčnimi boleznimi,

- ljudje z boleznimi ledvic,

- ljudje, ki jemljejo določena zdravila.

Nekatera zdravila lahko vplivajo na sposobnost telesa, da uravnava temperaturo ali ravnovesje tekočin, zato je pri dolgotrajni vročini potrebna dodatna previdnost.

Ne ignorirajte opozorilnih znakov. Pozorni bodite na:

- močno utrujenost,

- slabost,

- vrtoglavico,

- krče v mišicah,

- glavobol,

- nenavadno zmedenost,

- vročo in suho kožo.

Zmedenost, izguba zavesti ali zelo visoka telesna temperatura so lahko znaki vročinskega udara, ki zahteva nujno pomoč.

Strokovnjaki priporočajo:

- pijte redno, ne šele ob občutku žeje,

- omejite naporne aktivnosti v najtoplejšem delu dneva,

- poiščite senco ali hladen prostor,

- nosite lahka oblačila,

- zaščitite glavo in kožo,

- spremljajte počutje bližnjih, predvsem starejših.

Največja napaka med vročino ni to, da se ljudje ne hladijo dovolj. Pogosto je težava v tem, da telo predolgo ignorirajo. Žeja, utrujenost in glavobol niso vedno samo običajne poletne nevšečnosti. Lahko so prvi znaki, da telo potrebuje pomoč. Najboljša zaščita je preprosta: ne čakajte, da vas telo prisili k ukrepanju.

Viri: Centers for Disease Control and Prevention (CDC), Harvard Health Publishing, Mayo Clinic, Cleveland Clinic, BBC Future, National Geographic Health