Največ pozornosti je namenjene bakterijam v prebavnem sistemu, torej črevesni mikrobioti. Pravzaprav gre za skupek vseh bakterij v črevesju, ki sodelujejo v fizioloških procesih in komunicirajo z gostiteljem. Glede na številne koristi za zdravje, pa tudi težave, ki jih te bakterije lahko povzročajo, lahko rečemo, da črevesna mikrobiota vlada skoraj vsakemu segmentu našega bitja in pogosto povzroča psihološke in fiziološke spremembe. Skratka, naše razmišljanje in čustvovanje je lahko močno odvisno od števila in raznolikosti bakterij v našem črevesju.

Kateri simptomi kažejo na porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote?

Vsak del našega prebavnega sistema ima značilno sestavo mikrobiote, ki se nanaša na število in vrsto bakterij. Vse te bakterije se hranijo s prebiotiki, neprebavljivimi sestavinami hrane, ki služijo kot vir energije le bakterijam, ne pa tudi človeku. 

Nato bakterije proizvajajo predvsem kratkoverižne maščobne kisline, pa tudi pline, amine, fenole in indole. Te kratkoverižne maščobne kisline (acetati, propionati, butirati) imajo številne želene učinke: spodbujajo črevesno peristaltiko, izboljšujejo učinkovitost presnove lipidov in ogljikovih hidratov, znižujejo raven holesterola in služijo kot vir energije za črevesne epitelijske celice. 

Poleg tega je znano, da je uravnotežena mikrobiota v kombinaciji z zaželenimi presnovki (kot so kratkoverižne maščobne kisline) odgovorna za ohranjanje zdravega imunskega in prebavnega sistema, preprečevanje vdora patogenov in povečanje absorpcije hranil.

Po drugi strani pa prekomerno nastajanje slabih metabolitov kaže na neravnovesje črevesne mikrobiote. Na srečo ali na žalost nam naše telo redno daje signale, če je kaj narobe, zato se ta težava lahko kaže s simptomi, kot so:

- povečano nastajanje plinov in napenjanje,

- občutek sitosti med jedjo,

- pojav ostankov hrane v blatu,

- napenjanje in bolečine v spodnjem delu trebuha,

- driska in/ali zaprtje.

Vendar pa simptomi pogosto ne ostanejo le v prebavilih, temveč se razširijo tudi na ostale dele telesa, zato so znaki lahko tudi:

- akne,

- suha koža in kožne spremembe, 

- utrujenost, 

- glavoboli, 

- megla v glavi in 

- spremembe telesne teže.

Vsa ta stanja imajo isto osnovo, to je neravnovesje v številu in vrsti bakterij, zato postane cilj jasen – prioriteta je ozdravitev črevesja in povrnitev ravnovesja črevesne mikrobiote.

Kako spraviti črevesje nazaj v formo?

Zlati standard pri ohranjanju črevesne mikrobiote v običajnih, pa tudi 'izrednih' življenjskih okoliščinah, kot so potovanja, kjer se naše prehranjevalne navade pogosto spreminjajo, je vnos probiotikov in prebiotikov s prehrano in po potrebi s prehranskimi dopolnili.

Če vas ti izrazi zmedejo, je najpomembneje vedeti, da so probiotiki dobre bakterije, medtem ko so prebiotiki neprebavljive sestavine hrane, ki služijo kot hrana koristnim bakterijam. 

Ravno hranjenje koristnih bakterij s prebiotiki jim omogoča, da prerastejo potencialno škodljive bakterije in tako koristijo zdravju gostitelja. Prebiotiki tudi izboljšajo preživetje probiotikov, ko prehajajo skozi zgornji prebavni trakt in jim omogočijo naselitev mikrobiote debelega črevesa.

Zato je za uspešno povrnitev črevesne mikrobiote najbolje uporabiti kombinacijo probiotikov in prebiotikov, ki jo sicer imenujemo sinbiotiki. Da bi ta koncept čim bolj uspešno implementirali v svojo prehrano in življenjski slog, vam predstavljamo 3 nasvete za ponovno vzpostavitev ravnovesja črevesne mikrobiote:

- Poudarek je na uživanju fermentiranih mlečnih izdelkov, še posebej tistih, ki so obogateni z bakterijskimi kulturami. Če k temu dodamo še vloženo, fermentirano zelenjavo, bomo pridobili dodatne ugodnosti, če boste te izdelke uspeli izdelati sami ali jih nabavili pri zaupanja vrednih lokalnih proizvajalcih. Primeri takih izdelkov so rastlinski in živalski jogurti, acidofil, kefir, kombuča in na primer kisle kumarice, paprika in pesa.

- Probiotiki ne bodo delovali brez prebiotikov, zato v svojo prehrano vključite živila, bogata z inulinom in oligosaharidi (kot so fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi), kar konkretno pomeni, da je zaželeno povečati vnos špargljev, česna, čebule, pora, pese, gob, jabolk, zelja in stročnic.

- Potovanja, praznovanja in počitnice lahko negativno vplivajo na delo prebavnega sistema. V takih okoliščinah je koristno poseči po prehranskih dopolnilih. V poštev pridejo probiotični pripravki, ki jih lahko uporabljamo na preprost način, v obliki pastil ali žvečljivih tablet, pa tudi sinbiotiki, ki vsebujejo paket prve pomoči za razbolelo črevesje. Dober probiotik/sinbiotik vsebuje najmanj 108 bakterij iz rodu Lactobacillus, Bifidobacterium in Baccilus.

Prva pomoč v nujnih primerih

Če se spopadate z bakterijskimi okužbami, zastrupitvami, bakterijskim razraščanjem črevesja in podobnimi tegobami, je načrt in program nekoliko drugačen in je sestavljen iz več korakov:

- Izločanje živil, ki povzročajo obolenja in lahko 'nahranijo' bakterije.

- Ciljno zdravljenje z antibiotiki in/ali uporaba protimikrobne fitoterapije. 

- Naselitev črevesja z dobrimi bakterijami z vnosom prebiotikov kot vira energije. 

Koncept te diete in terapevtskega načrta temelji na stradanju nezaželenih bakterij, zdravljenju črevesja in umiritvi simptomov ter nenazadnje vzpostavitvi prevlade dobrih bakterij, torej uravnovešanju mikrobiote.

Povzeto po miss7zdrava