Zgodnji znaki prediabetesa, ki jih ne smete spregledati

Prediabetes je stanje, ko imate povišan sladkor v krvi, a še ne dovolj za sladkorno bolezen tipa 2, piše index.hr. Dr. Daria Sadovskaya pravi, da to stanje lahko traja dolgo in pogosto nima očitnih znakov. Kljub temu lahko opazite manjše spremembe v telesu ali vedenju. Zgodnje odkrivanje je bistvenega pomena, predvsem za to, da se bolezen ne poslabša.

Debelost trebuha, znana kot "visceralna maščoba", ni le estetska težava. Ta maščoba namreč vpliva na presnovo in lahko ovira delovanje inzulina. To poveča tveganje za inzulinsko odpornost, ki je značilna za predsladkorno bolezen. Tudi vitki ljudje imajo lahko preveč visceralne maščobe, zato je merjenje obsega pasu pomembno za spremljanje.

Majhne izrastke na koži, kot so tiste na vratu, vekah ali pod pazduhami, imenujemo papilomi. Te pogoste izrastke lahko povzroča povišan inzulin v krvi, ki spodbuja rast kožnih celic. Če opazite več papilomov kot običajno, še posebej če imate druge znake, se posvetujte z zdravnikom.

Acanthosis nigricans je stanje, pri katerem vaša koža postane temnejša in debelejša, včasih kot žamet. Najpogosteje se pojavi na predelih, kjer je koža zgubana, na primer v pazduhah, na vratu ali v dimljah. To stanje je pogosto znak, da vaše telo na inzulin ne reagira pravilno (inzulinska odpornost). Preveč inzulina lahko namreč vpliva na celice v vaši koži in povzroči te spremembe. Zato so te temne lise pomemben znak, na katerega morate biti pozorni.

Če pogosto jeste sladko ali ste hitro po obroku lačni, vaše telo morda težko uravnava krvni sladkor. Ko inzulin slabše deluje, glukoza težje pride v celice za energijo. Telo potem hrepeni po hrani, še posebej po sladkorju, kar ohranja visok krvni sladkor.

Občutek zaspanosti po jedi ni vedno samo od preobjedanja. Pri ljudeh s prediabetesom lahko močna nihanja krvnega sladkorja povzročijo utrujenost. To se zgodi, ker telo bolj naporno dela, da glukozo prenese v celice. Sčasoma lahko ta počasen odziv kaže na slabšo občutljivost za inzulin in prispeva k povečanju telesne teže.

Možgani potrebujejo stalno glukozo za dobro delovanje. Ko se raven sladkorja v krvi dviga in pada, lahko nastopi možganska megla. To pomeni pozabljivost, slabo koncentracijo ali težave pri razumevanju. Dolgotrajno nihanje sladkorja lahko poslabša vaše sposobnosti razmišljanja in poveča tveganje za demenco ter druge bolezni možganov.

Dr. Sadovskaya še poudarja, da lahko zgodnje odkrivanje znakov prepreči sladkorno bolezen tipa 2. Ključ do uspeha so zdrava prehrana, gibanje, obvladovanje stresa in redno merjenje sladkorja v krvi.

Vir: index.hr