Poškodbe roke in zapestja

Pri padcu med ustavljanjem (med smučanjem) lahko pride do poškodbe roke in zapestja, pogosteje se poškodujejo začetniki, ki niso usvojili pravilne tehnike ustavljanja. Ločimo navadne udarnine in zvine prstov in zapestja ter hujše poškodbe, kot so zlomi distalnega radiusa in t. i. smučarski palec.

Raztrganje ulnarnega kolateralnega ligamenta prvega metakarpofalangealnega sklepa imenujemo smučarski palec in nastane pri padcu s smučarsko palico v roki. Če gre za popolno rupturo, je potrebno kirurško zdravljenje.

Poškodbe ramen

Pri padcih med smučanjem lahko pride do poškodb rame; nategnine ali hujših izpadov in zlomov zgornjega konca nadlahtne kosti. Če sumite na katero od hujših poškodb, poiščite zdravniško pomoč, še posebej v primeru izpaha, ki ga je praviloma treba čim prej 'vrniti na svoje mesto' oz. repozicionirati.

Poškodbe kolena

Vsi poznamo pogoste poškodbe kolenskih vezi pri profesionalnih smučarjih, torej športnikih. Najpogosteje sta poškodovana sprednja križna vez in medialni kolateralni ligament. Nekatere poškodbe kolenskih vezi se zelo uspešno zdravijo konzervativno, torej brez operacije, če pa gre za hujšo poškodbo kolena z več raztrganinami vezi, je indicirano kirurško zdravljenje.

Prav tako med smučanjem lahko pride do zloma v predelu kolena. Zlomi golenice in fibule so zelo pogosti in se skoraj vedno zdravijo kirurško.

Poškodbe gležnja

Med lažjimi poškodbami gležnja ločimo navadne modrice in zvine, med hujše pa uvrščamo zlome. Pri deskarjih na snegu nastane specifična poškodba – zlom stranskega trna gležnjeve kosti (lateralni odrastek talusa), ki je 15-krat pogostejši kot pri smučarjih. Pogosto na začetku ni pravilno diagnosticirana, kar lahko povzroči težave pri zdravljenju.

Preprečevanje poškodb med smučanjem

Priprave na smučarsko sezono se idealno začnejo nekaj mesecev pred smučanjem s posebnim programom treninga, ki posebej krepi mišice zgornjega dela nog in bokov na obeh straneh.

Po tem je pomembno paziti na pravilno opremo in nošenje čelade, saj so raziskave pokazale, da nošenje čelade bistveno zmanjša pogostost in težo poškodb glave!

In končno, jutranjo smuko začnite z lažjimi progami, da telo postopoma ogrejete za največje napore, proti koncu dolgega dneva na snegu pa izberite lažje proge za povratek v prenočišče; izkušnje kažejo, da do hujših poškodb največkrat pride ob koncu dneva, ko so mišice že utrujene.

Povzeto po Adiva.hr