Zlata leta

Skrita 'stikala' v naši DNK bi lahko razložila, kako Alzheimerjeva bolezen prevzame možgane

N.R.A.

10. 01. 2026 03.22

Nova raziskava, o kateri poroča ScienceAlert, razkriva, da se v tako imenovani 'odpadni' DNK morda skrivajo ključna stikala, ki omogočijo razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Znanstveniki so v posebnih možganskih celicah, astrocih, identificirali več kot 150 genetskih regulatorjev, ki bi lahko igrali pomembno vlogo pri tem, zakaj te celice v Alzheimerjevi bolezni odpovejo.

Astrociti: ko podporne celice postanejo del problema

Astrociti so celice, ki v možganih podpirajo nevrone, tiste, ki so pri Alzheimerjevi bolezni med prvimi poškodovanimi. Kot navaja ScienceAlert, lahko astrociti v določenem trenutku prenehajo opravljati svojo zaščitno funkcijo in celo postanejo škodljivi. Razumevanje, zakaj se to zgodi, je ključno za razvoj novih pristopov k zdravljenju. Nova študija Univerze New South Wales ponuja pomemben vpogled v to, kako se lahko astrociti 'pokvarijo' in omogočijo, da Alzheimerjeva bolezen napreduje.

Vloga 'odpadne' DNK: stikala, ki nadzorujejo gene

Raziskava se osredotoča na enhancerje, genetska stikala, ki povečujejo izražanje genov. Ti regulatorji se nahajajo v nekodirajočih delih DNK, ki jih pogosto imenujemo 'junk DNA', čeprav imajo pomembno biološko funkcijo.

Molekularna biologinja Irina Voineagu iz UNSW je za ScienceAlert pojasnila, da se pri številnih boleznih, vključno z Alzheimerjevo, spremembe pogosto ne pojavijo v samih genih, temveč v regijah med njimi, kjer se nahajajo ravno ti regulatorji.

Kako so raziskovalci našli več kot 150 pomembnih genetskih stikal

Znanstveniki so uporabili tehnologijo CRISPRi, ki omogoča utišanje delov DNK brez rezanja. Na astrocitih, gojenih v laboratoriju, so testirali skoraj tisoč potencialnih enhancerjev.

Molekularna genetičarka Nicole Green iz UNSW je za ScienceAlert pojasnila, da so z izklapljanjem posameznih regij preverjali, ali se spremeni izražanje genov. Če se je, so vedeli, da so našli funkcionalni enhancer in lahko določili, katere gene nadzoruje.

Pri približno 150 regijah so potrdili, da gre za aktivne enhancerje in presenetljivo velik delež teh je nadzoroval gene, povezane z Alzheimerjevo boleznijo.

Kaj pomenijo nova odkritja za prihodnost raziskav Alzheimerjeve bolezni?

Zdaj, ko so ključni regulatorji identificirani, lahko umetna inteligenca pomaga pri iskanju dodatnih enhancerjev in hitrejšem sestavljanju genetskih zemljevidov. Voineagu je za ScienceAlert poudarila, da še ne govorimo o terapijah, vendar brez razumevanja 'ožičenja' genetskega nadzora ne moremo razviti zdravljenja. Pomembno je tudi, da so ti enhancerji specifični za astrocite. Potrebne bodo dodatne raziskave, da bi ugotovili, ali delujejo enako, ko astrociti postanejo prekomerno aktivni – kar je značilno za Alzheimerjevo bolezen.

Preberi še

Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko v naslednjih petih letih prišlo do preboja pri zdravljenju demence

Alzheimerjeva bolezen je izjemno kompleksna, astrociti in geni, ki jih uravnavajo, pa predstavljajo le del celotne slike. Kljub temu nova raziskava, o kateri poroča ScienceAlert, predstavlja pomemben korak naprej: razkriva genetska stikala, ki bi lahko igrala ključno vlogo pri tem, kako bolezen nastane in napreduje. Razumevanje teh regulatorjev je temelj za prihodnje terapije, ki bi lahko nekoč pomagale zaščititi možgane pred Alzheimerjevo boleznijo.