Aloe vera: naravni ključ do obvladovanja Alzheimerjeve bolezni?

Kot poroča ScienceAlert, so raziskovalci z Univerze Hassan II v Casablanci preučili, ali bi lahko naravne učinkovine iz aloe vere vplivale na procese, povezane z Alzheimerjevo boleznijo. Aloe vera je že stoletja cenjena zaradi svojih zdravilnih lastnosti, od pomirjanja kože do podpore prebavi, vendar znanstveni dokazi o teh učinkih niso vedno enotni. Nova analiza pa nakazuje, da bi lahko ena izmed njenih spojin imela pomembno vlogo tudi pri upočasnjevanju nevrodegenerativnih procesov.

Raziskovalci so se osredotočili na beta sitosterol, naravni fitosterol, ki ga najdemo v listih aloe vere. S pomočjo naprednih računalniških simulacij so preverili, kako se ta in druge spojine vežejo na encime, ki sodelujejo pri razgradnji acetilholina, ključnega živčnega prenašalca, pomembnega za učenje in spomin.

Simulacije so pokazale, da ima beta sitosterol najmočnejšo vezavno sposobnost na encima acetilholinesterazo (AChE) in butirilholinesterazo (BChE), ki sta pri Alzheimerjevi bolezni pogosto preveč aktivna. Njuno zaviranje bi lahko pomagalo ohraniti višje ravni acetilholina in s tem ublažiti simptome bolezni.

Raziskovalna ekipa je preučila enajst različnih spojin aloe vere in ocenila:

- kako učinkovito se posamezna spojina veže na AChE in BChE,

- kako stabilna je vezava,

- ter kako bi se spojina obnašala v telesu glede na model ADMET (absorpcija, porazdelitev, presnova, izločanje, toksičnost).

Beta sitosterol je dosegel najboljše rezultate, zelo dobro pa se je odrezala tudi jantarna kislina. Kot piše ScienceAlert, obe spojini izkazujeta lastnosti, ki bi lahko bile primerne za nadaljnji razvoj zdravil.

Pri Alzheimerjevi bolezni se pogosto pojavi znižana raven acetilholina, kar vpliva na spomin, orientacijo in kognitivne sposobnosti. Encima AChE in BChE razgrajujeta acetilholin, zato je že dolgo znano, da bi lahko njuno zaviranje izboljšalo simptome bolezni.

Raziskovalci so zato preverili, ali bi lahko naravne spojine iz aloe vere delovale podobno kot nekatera obstoječa zdravila, ki temeljijo na zaviranju teh encimov. Beta sitosterol je v simulacijah pokazal izjemno stabilno in močno vezavo, kar pomeni, da bi lahko učinkovito preprečeval razgradnjo acetilholina.

Model ADMET je pokazal, da bi se beta sitosterol lahko dobro absorbiral in porazdelil po telesu, hkrati pa ni kazal znakov toksičnosti. Podobno velja za jantarno kislino. Kot navaja ScienceAlert, raziskovalci menijo, da bi lahko ti spojini predstavljali varno izhodišče za razvoj novih terapevtskih pristopov.

Čeprav gre za izključno računalniško simulacijo, ki še ne vključuje laboratorijskih poskusov ali kliničnih raziskav, odkritje odpira nova vrata v razumevanju bolezni. Alzheimerjeva bolezen danes prizadene več kot 55 milijonov ljudi po svetu, do leta 2050 pa naj bi se število povzpelo na 138 milijonov.

Ker gre za izjemno kompleksno bolezen, ki vključuje številne biološke poti, bo verjetno potrebnih več različnih terapevtskih pristopov. Kot poroča ScienceAlert, raziskovalci poudarjajo, da naravne spojine, kot je beta sitosterol, predstavljajo dodatno možnost, ki bi lahko dopolnila obstoječe raziskave, med katerimi se preučujejo tudi zdravila za visok krvni tlak in nekatera protirakava zdravila.

Čeprav je pot do dejanskega zdravila še dolga, rezultati kažejo, da lahko naravni viri, kot je aloe vera, ponudijo dragocene namige za razvoj novih terapij. Nadaljnje raziskave bodo morale potrditi, ali se obetavne lastnosti beta sitosterola in jantarne kisline izkažejo tudi v praksi.

Vir: ScienceAlert