Možgani so še vedno dokaj neraziskano polje znanosti. Znanstveniki in strokovnjaki nenehno preučujejo njihovo delovanje, razloge za različne bolezni in poškodbe, preprostih odgovorov pa včasih ni lahko najti.
Nekoliko drugačna zgodba je s kognitivnim upadom, ki je stroki poznan pojav. Oslabitev kognitivnih sposobnosti je naraven del staranja in kot taka ne pomeni alarma. Strokovnjaki pa vseeno opozarjajo, da obstajajo določeni znaki, na katere moramo biti pozorni, če se te iste omenjene spremembe pojavijo prej, kot bi se morale.
Kognitivni upad je eden najpogostejših, hkrati pa najbolj neprijetnih vidikov staranja pri ljudeh. Po nekaterih podatkih in raziskavah, lahko naše razumevanje, spomin in možnost sklepanja ter povezovanja različnih pojmov in definicij začnejo slabeti že okoli 45. leta.
Določeni simptomi, ki se lahko pojavijo pri mlajših ali ljudeh v srednjih letih, lahko nakazujejo, da se možgani starajo veliko hitreje, kot bi se morali, to pa lahko poveča tveganje za demenco in druge kognitivne bolezni. Zato so znaki, na katere moramo biti pozorni, naslednji:
- izguba spomina in pozabljivost (to je lahko tudi znak preobremenjanosti ali izgorelosti!),
- težave s koncentracijo in fokusom (ponovno je to lahko znak preobremenjenosti ali izgorelosti!),
- upad sposobnosti reševanja problemov,
- nihanje razpoloženja in čustvena nestabilnost (le-to je lahko znak tudi različnih stresnih okoliščin ali nekaterih bolezni),
- zmanjšana mentalna agilnost in počasnejša hitrost obdelave.
Če začnete pri sebi opažati tovrstne in podobne znake, obiščite svojega osebnega zdravnika. Ne postavljajte si diagnoz sami, niti ne prihajajte prehitro do različnih zaključkov.
Vir: index.hr
