Vedno večje staranje svetovnega prebivalstva je prineslo številne tako ekonomske kot socialne izzive. Vedno več ljudi trpi za boleznijo 21. stoletja, kot radi rečemo demenci. Slednja pa vpliva ne zgolj na bolnika, temveč na celotno družino in tudi vse zdravstvene sisteme po celotnem svetu. 

Zaradi podaljševanja starostne dobe nas po znanstvenih ocenah v bližnji prihodnosti čaka epidemija demence. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že 47,5 milijona ljudi na svetu neko obliko demence, ocenjuje pa se, da je v Evropski uniji 6,4 milijona ljudi s takšnimi boleznimi in da bi se lahko do leta 2050 na svetu število teh povečalo na več več kot 115 milijonov bolnikov. 

Najpogostejša oblika demence, ki predstavlja kar 70 odstotkov vseh demenc, je Alzheimerjeva bolezen – progresivna nevrodegenerativna bolezen centralnega živčnega sistema. V možganih bolnikov s to boleznijo se kopičijo nenavadne beljakovine (amiloidni in tau proteini), ki uničujejo možgane z motenjem prenosa med nevroni, zaradi razgradnje možganskih celic pa se izgubijo telesne, duševne in psihološke funkcije, odvisno od tega, kateri del strukture možganov je prizadet.

Simptomi bolezni se začnejo postopoma, prvi in najbolj izrazit simptom pa je vsekakor izguba spomina, nato pa se duševno in fizično poslabšanje nadaljuje in oseba postane popolnoma funkcionalno onesposobljena in posledično odvisna od nege in pomoči drugih ljudi.

10 simptomov Alzheimerjeve bolezni:

Motnja spomina se razvija postopoma, dogodki, ki so se zgodili pred kratkim, pa se največkrat pozabijo. 

Težave pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, kot je vzdrževanje osebne higiene, težave pri navigaciji po stanovanju ali na ulici, v trgovini, nenehno 'zalaganje' stvari – ključev, očal in podobno. 

Težave pri govorjenju, branju in pisanju: pozabljanje besed v vsakdanjem govoru, zamenjava istih besed z nekaterimi podobnimi besedami, nerazumljiv govor, nesmiseln govor, ponavljanje istih stavkov. 

Izguba prostorske in časovne orientacije: človek se ne spomni, kateri mesec, dan ali leto je. 

Napačne ocene in odločitve: bolnik ne razlikuje vrednosti denarja, se denimo oblači neprimerno glede na letni čas. 

Motnja abstraktnega razmišljanja: nezmožnost izpolnjevanja obrazca, nerazumevanje preprostih in tudi kompleksnih izrazov, kot so na primer 'rojstni dan', 'ljubezen', pravičnost'. 

Pogosto izgubljanje stvari.

Spremembe razpoloženja in vedenja: nenadna sprememba iz nemira, nervoze in jeze v preveč umirjenost in nezainteresiranost za dogajanje okoli človeka, nerazumna žalost in jok s spremembo dobre volje in smeha. 

Sprememba osebnosti: pretirana sumničavost, obtoževanje okolja za krajo denarja, odtujitev stvari, strah pred prisotnostjo drugih ljudi, ki jih ne prepozna, strah pred vsem okoli, ljubosumje, nezaupanje. 

Izguba koncentracije in zanimanja za družbene dejavnosti, popolna nezainteresiranost, občutek zapuščenosti, osamljenosti in strahu. 

V zgodnji fazi je to bolezen mogoče zamenjati s starim (precej grobim) razmišljanjem o tipični 'senilni' pozabljivosti, zato je treba biti previden, saj je zgodnje prepoznavanje simptomov in diagnoza Alzheimerjeve bolezni izjemnega pomena. 

Povzeto po miss7drava