Preležanina je poškodba tkiva, ki je največkrat posledica zmanjšane prekrvavljenosti tkiva in mehanične okvare celic zaradi dolgotrajnega in neprekinjenega pritiska na posamezne dele telesa.

Na mestu dolgotrajnega pritiska na kožo se torej lahko pojavi vidna sprememba, kot so obarvanost kože (rdeče ali sivkaste barve), temperatura kože (predel je lahko bolj topel ali hladen kot ostali del kože), občutek (lahko čutimo bolečine ali srbečico na določenem predelu telesa), tekstura (mehkejši ali otrdel predel kože), lahko pa na koži opazimo razjedo ali mehurček, podoben žulju. Preležanine se ločijo po stopnjah, glede na njihovo obsežnost, ukrepati pa je treba že ob prvih opažanjih sprememb kože.

Štiri stopnje preležanin:

1. stopnja: pordela koža, podobna sončni opeklini prve stopnje,

2. stopnja: površinska rana, videti kot odrgnina ali žulj, poškodovana je le zgornja plast kože,

3. stopnja: globlja rana, ki seže v podkožno tkivo, poškodovani so vsi sloji kože, vendar rana ne sega do mišičnega tkiva,

4. stopnja: poškodovane so vse plasti kože in okoliška tkiva, vključno z mišicami, vezmi in celo kostmi ter sklepi in sklepnimi ovojnicami.

Nastanku preležanin so večinoma izpostavljeni:

- nepokretni in oslabeli ljudje,
- ljudje s slabim psihičnim počutjem,
- nezavestni bolniki, ki nimajo možnosti zaznave pritiska,
- bolniki s paralizo ali parezo,
- slabo hranjeni, močno shujšani ali izsušeni bolniki v zadnjem stadiju kronične bolezni,
- bolniki, ki imajo dalj časa vročino,
- bolniki s sladkorno boleznijo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo,
- inkontinentni bolniki,
- bolniki s poškodbami, predvsem tisti, z opeklinami,
- bolniki s prekomerno telesno težo, saj je njihovo maščobno tkivo slabše, prepredeno s krvnimi žilami in se jih težje obrača,
- bolniki, ki jemljejo različna zdravila (npr. kortikosteroide ali citostatike).

Kako lahko ukrepamo zoper preležanine?

Najbolj pomembno je, da upoštevamo dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek preležanin in opazujemo morebitne spremembe na koži. Za bolnike, ki so nepremični, morajo skrbeti drugi. Pomembno je, da se z rednim obračanjem bolnika in menjavanjem položaja zmanjšuje pritisk na kožo. Bolnike je treba obračati podnevi in ponoči, najboljše na dve uri. Pri negi nepremičnih bolnikov si lahko pomagate z razbremenilnimi blazinami, ki morajo biti pravilno napolnjene in nameščene.

Nekaj najpomembnejših ukrepov zoper preležanine:

- obračanje bolnika na dve uri, podnevi in ponoči,
- opazovanje morebitnih sprememb kožnega tkiva,
- redno in nežno umivanje kože z blagimi mili,
- kožo je po vsakem umivanju treba dobro posušiti,
- uporaba razbremenilnih blazin,
- redna menjava oblačil in posteljnine iz naravnih materialov,
- bolnikova oblačila naj bodo brez zadrg, gumbov ali debelih robov,
- uživanje zdrave hrane z vsebnostjo beljakovin, vitaminov, mineralov in kalorij,  
- pitje zadostne količine tekočin,
- izogibanje uživanja kofeina in nikotina.

V kolikor se preležanine vseeno pojavijo, jih je treba primerno oskrbovati, saj obstaja nevarnost okužbe kožnega tkiva, same preležanine pa lahko precej zmanjšajo kakovost bolnikovega življenja. Kako poteka samozdravljenje preležanine, je odvisno od same stopnje preležanine ob začetku zdravljenja.

Zdravljenje odprtih ran lahko namreč traja več mesecev, medtem ko lahko pri prvi stopnji, ob upoštevanju zdravnikovih navodil in sami oskrbi preležanin, stanje bolnika hitro popravimo. Najpomembnejši ukrep je torej opazovanje kože bolnika in preprečevanje samega nastanka preležanin.