Strokovnjaki pri tem posebej izpostavljajo eno navado, ki je preprosta, dostopna in ima številne dokazane koristi: redno telesno dejavnost. Že vsakodnevna hoja lahko pomaga ohranjati spomin, miselne sposobnosti in zdravje možganov. Ko razmišljamo o tem, kako ohraniti možgane v dobri kondiciji, najprej pomislimo na križanke, miselne igre, branje ali učenje novih spretnosti. Vse to je koristno, vendar strokovnjaki opozarjajo, da pri zdravju možganov ne smemo pozabiti na telo.

Redno gibanje namreč ni pomembno samo za srce, mišice in sklepe. Pomembno vpliva tudi na možgane, njihovo prekrvitev in delovanje. Po priporočilih Mayo Clinic je telesna dejavnost ena od ključnih navad za ohranjanje zdravja možganov. Raziskave kažejo, da je redno gibanje povezano z boljšim kognitivnim zdravjem in lahko pomaga zmanjševati tveganje za upad miselnih sposobnosti.

Zakaj je prav hoja tako koristna za možgane?
Hoja je ena najpreprostejših oblik telesne dejavnosti, ki jo lahko vključimo v vsakdan. Ne potrebujemo posebne opreme, članstva v fitnesu ali zahtevnega programa vadbe. Ko hodimo, se poveča srčni utrip, izboljša se krvni obtok, več krvi pa kroži tudi skozi možgane. Tako možgani dobijo kisik in hranila, ki jih potrebujejo za normalno delovanje. Redna telesna dejavnost ima lahko več pomembnih učinkov:
- telesna dejavnost je povezana z boljšim delovanjem možganskih predelov, ki sodelujejo pri učenju in pomnjenju.
- boljše delovanje srčno-žilnega sistema podpira oskrbo možganov s kisikom in hranili.
- redno gibanje je povezano z boljšimi miselnimi sposobnostmi, vključno s pozornostjo in izvršilnimi funkcijami.
- pomaga uravnavati krvni tlak, krvni sladkor in telesno težo, ki so pomembni tudi za zdravje možganov.
- telesna dejavnost lahko zmanjša stres in izboljša počutje, kar posredno podpira tudi kognitivno zdravje.
Pomembno je, da gibanje postane redna navada. Občasna intenzivna vadba ne more v celoti nadomestiti vsakodnevne aktivnosti.

Koliko hoje potrebujete za boljše zdravje možganov?
Po priporočilih za telesno dejavnost naj bi odrasli tedensko opravili vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne dejavnosti. To pomeni približno 30 minut gibanja pet dni v tednu.
Med zmerno intenzivne dejavnosti spada tudi hitrejša hoja. Pri njej se nekoliko zadihamo, srčni utrip se poveča, vendar se še vedno lahko pogovarjamo.
Če vam 30 minut hoje naenkrat ne ustreza, lahko dejavnost razdelite na krajše intervale. Na primer:
- 10 minut hoje zjutraj;
- 10 minut sprehoda po kosilu;
- 10 minut hoje v popoldanskem času.
Tudi takšna razporeditev pomaga zmanjševati čas, ki ga preživimo sede.
Če ste bili doslej večinoma telesno neaktivni, začnite postopoma. Že krajši vsakodnevni sprehodi so dober začetek, intenzivnost in trajanje pa lahko povečujete glede na svoje sposobnosti.

Kaj se dogaja z možgani, ko se gibamo?
Koristi telesne dejavnosti niso omejene zgolj na boljšo prekrvitev. Raziskovalci posebno pozornost namenjajo hipokampusu, delu možganov, ki ima pomembno vlogo pri učenju in oblikovanju spominov. S staranjem se lahko volumen hipokampusa postopoma zmanjšuje. Raziskave kažejo, da je redna aerobna vadba povezana z boljšim ohranjanjem njegovega volumna in delovanja. Telesna dejavnost lahko spodbuja tudi sproščanje možganskega nevrotrofičnega dejavnika (BDNF).
Gre za beljakovino, ki sodeluje pri preživetju živčnih celic, njihovi plastičnosti in nastajanju novih povezav med nevroni. Prav nevroplastičnost oziroma sposobnost možganov, da spreminjajo in prilagajajo svoje povezave, je pomembna za učenje in spomin. To ne pomeni, da bo hoja preprečila demenco ali Alzheimerjevo bolezen. Pomeni pa, da lahko z rednim gibanjem ustvarjamo ugodnejše pogoje za dolgoročno zdravje možganov.

Hoja ni edina navada, ki pomaga ohranjati možgane v dobri kondiciji
Čeprav strokovnjaki posebej poudarjajo telesno dejavnost, zdravje možganov ni odvisno samo od ene navade. Mayo Clinic in Harvard Health Publishing izpostavljata tudi druge življenjske dejavnike, ki lahko pomagajo ohranjati kognitivne sposobnosti.
1. Dovolj kakovostnega spanca
Med spanjem možgani obdelujejo informacije in utrjujejo spomine. Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na koncentracijo, pozornost in sposobnost pomnjenja. Odrasli naj bi praviloma spali od sedem do devet ur na noč, čeprav se individualne potrebe razlikujejo. Če imate težave s spanjem, se pogosto zbujate ali glasno smrčite in ste čez dan izrazito utrujeni, je smiselno preveriti morebitne motnje spanja, kot je spalna apneja.

2. Učenje novih stvari
Možgani potrebujejo miselne izzive. Branje, učenje tujega jezika, igranje glasbila, reševanje ugank in pridobivanje novih spretnosti so dejavnosti, ki spodbujajo miselno aktivnost. Pomembno je, da ne ponavljamo vedno samo tistega, kar že znamo. Poskusite nekaj novega, kar od vas zahteva pozornost, razmišljanje in prilagajanje.
3. Ohranjanje družabnih stikov
Pogovori, druženje in sodelovanje v različnih dejavnostih niso pomembni samo za čustveno počutje. Socialna interakcija spodbuja uporabo jezika, spomina, pozornosti in drugih miselnih sposobnosti. Poleg tega lahko pomaga zmanjševati osamljenost, stres in tveganje za depresijo, ki lahko negativno vplivajo na kognitivno zdravje.

4. Prehrana, ki podpira možgane
Za zdravje možganov je pomembna uravnotežena prehrana z veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih živil, stročnic, oreščkov in rib. Posebej pogosto se omenja sredozemski način prehranjevanja oziroma prehrana MIND, ki združuje elemente sredozemske prehrane in prehrane DASH. Ta način prehranjevanja poudarja zelenolistno zelenjavo, jagodičevje, oreščke, polnozrnata živila, ribe in zdrave maščobe, hkrati pa omejuje pretirano uživanje močno predelane hrane, sladkarij in nasičenih maščob.
5. Nadzor krvnega tlaka in krvnega sladkorja
Zdravje možganov je tesno povezano z zdravjem žil. Dolgotrajno povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in povišane vrednosti holesterola lahko poškodujejo žile, tudi tiste, ki oskrbujejo možgane. Zato je pomembno, da redno spremljate svoje zdravstveno stanje, upoštevate priporočila zdravnika in zdravite morebitne kronične bolezni.

Ali lahko z gibanjem zmanjšate tveganje za demenco?
Raziskave kažejo, da je telesna neaktivnost eden od spremenljivih dejavnikov, povezanih s tveganjem za kognitivni upad in demenco. Redna telesna dejavnost lahko pomaga ohranjati zdravje žil, izboljšuje presnovno zdravje in zmanjšuje nekatere dejavnike tveganja, ki so povezani z demenco. Vendar je pomembna razlika med zmanjševanjem tveganja in preprečevanjem bolezni.
Nobena posamezna dejavnost ne zagotavlja, da človek ne bo razvil Alzheimerjeve bolezni ali druge oblike demence. Na njihov razvoj vplivajo tudi starost, genetika, zdravstveno stanje in drugi dejavniki, na katere nimamo neposrednega vpliva. Kljub temu je redno gibanje ena od najbolj dostopnih navad, s katerimi lahko aktivno skrbimo za svoje dolgoročno zdravje.

Preprost vsakodnevni načrt za boljšo kondicijo možganov
Če želite začeti skrbeti za možgane, ne potrebujete zapletenega programa. Pomembnejša od popolnosti je doslednost. Poskusite zjutraj 10 do 15 minut hitrejše hoje, čez dan kratek sprehod po kosilu in čim manj neprekinjenega sedenja. Popoldne vsaj 10 do 15 minut dejavnosti, ki zahteva miselni napor, na primer branje ali učenje nove spretnosti, ter zvečer umirjanje, manj uporabe zaslonov in dovolj časa za kakovosten spanec. Če imate zdravstvene težave ali omejitve pri gibanju, dejavnosti prilagodite svojim zmožnostim in se po potrebi posvetujte z zdravnikom.

Kdaj pozabljivost ni več običajen del staranja?
Občasno pozabljanje imen, iskanje ključev ali težje priklicevanje informacij se lahko pojavi tudi pri zdravih ljudeh. S staranjem se lahko spremeni hitrost obdelave informacij, vendar to še ne pomeni, da gre za demenco. Pozorni pa morate biti, če se težave stopnjujejo in začnejo vplivati na vsakodnevno življenje. Zdravniški pregled je priporočljiv, če:
- pogosto pozabljate nedavne dogodke;
- večkrat postavljate ista vprašanja;
- imate težave pri opravljanju opravil, ki so vam bila nekoč samoumevna;
- se izgubljate na znanih krajih;
- imate vse več težav z načrtovanjem in organizacijo;
- opažate izrazite spremembe vedenja ali osebnosti.

Zgodnja obravnava je pomembna, saj lahko težave s spominom povzročajo tudi stanja, ki jih je mogoče zdraviti, na primer nekatere motnje spanja, pomanjkanje vitamina B12, bolezni ščitnice ali neželeni učinki zdravil. Najpomembnejše sporočilo strokovnjakov je preprosto: za možgane ne skrbimo samo z miselnimi igrami, temveč tudi z gibanjem. Redna hoja, dovolj spanja, uravnotežena prehrana, družabni stiki in nadzor kroničnih bolezni so navade, ki lahko skupaj pomembno prispevajo k ohranjanju kognitivnega zdravja. In z njimi je vredno začeti v katerikoli življenjski dobi.

Viri: Mayo Clinic, Harvard Health Publishing, Alzheimer's Association





























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV