Socialno izolacijo že dolgo povezujejo z Alzheimerjevo boleznijo in tudi s tveganji za druge bolezni, sedaj pa je nova raziskava pol milijona Britancev zdaj to domnevo postavila pod vprašaj, piše express.
Raziskava, izvedena na Univerzi v Kaliforniji, je analizirala podatke britanske biobanke. Njen namen je bil preučiti povezave med genetskimi predispozicijami, socialnimi interakcijami in demenco pri odraslih, s povprečno starostjo 56 let. Analiza pridobljenih rezultatov ni identificirala statistično značilnih razlik v stopnji osamljenosti, kvaliteti prijateljskih odnosov ter dostopu do čustvene podpore med udeleženci, razdeljenimi glede na tveganje za razvoj omenjene bolezni.
Vendar pa so se ljudje z večjim genetskim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen ukvarjali z bistveno več družabnimi dejavnostmi in ohranjali srečnejše družinske vezi, poročali pa so o veliko nižji stopnji izolacije. Posledično znanstveniki teoretizirajo, da bi Alzheimerjeva bolezen lahko spodbujala večjo družabnost v začetnih fazah, namesto da bi jo zmanjševala.
Izredni profesor Ashwin Kotwal, eden od vodilnih avtorjev študije, je pojasnil: ''Njihovo družabno življenje se lahko celo razširi. Ne vemo zagotovo, ali se bolj družijo z drugimi ali pa ljudje okoli njih opažajo subtilne spremembe in jim nudijo več podpore.''
Trenutno ni zdravila za Alzheimerjevo bolezen. Vendar pa obstajajo zdravljenja, ki lahko ublažijo simptome, kot so zmedenost, pozabljivost in težave s komunikacijo. Čeprav so potrebne dodatne raziskave za potrditev povezave med demenco in socialnim vedenjem, raziskovalci še vedno poudarjajo pomen krepitve socialnih interakcij kot potencialnega sredstva za zmanjšanje tveganja.
To je predvsem zato, ker naj bi socialna povezanost izboljšala kognitivno rezervo, sposobnost možganov, da ohranjajo normalno delovanje tudi med staranjem ali ob prisotnosti demence. Poleg tega prejšnje študije kažejo, da bi lahko do 45 % primerov demence preprečili z nadaljnjimi spremembami življenjskega sloga.
V letu 2024 so raziskovalci Univerze v Oxfordu, temelječ na analizi 40.000 možganskih posnetkov, identificirali, da onesnaženost okolja, uživanje alkoholnih pijač in utrujenost predstavljajo pomembne dejavnike, ki prispevajo k povečanemu tveganju za demenco. Prav tako je sladkorna bolezen tipa 2 izkazana kot eden izmed najresnejših dejavnikov tveganja, ki potencialno vodi v ''degeneracijo'' oslabljenih področij v možganih.
Profesorica Gwenaëlle Douaud, ki je vodila študijo, je že prej dejala: ''Vemo, da se konstelacija možganskih regij s staranjem prej degenerira, v tej novi študiji pa smo pokazali, da so ti specifični deli možganov najbolj ranljivi za sladkorno bolezen, onesnaženost zraka, povezano s prometom – ki je vse bolj pomemben dejavnik pri demenci – in alkohol, od vseh pogostih dejavnikov tveganja za demenco.'' nadaljevala je:
''Ugotovili smo, da na to možgansko omrežje vpliva več variacij v genomu, ki so povezane s smrtjo zaradi srčno-žilnih bolezni, shizofrenijo, Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo, pa tudi z dvema antigenoma malo znane krvne skupine, izmuzljivim sistemom antigenov XG, kar je bila povsem nova in nepričakovana ugotovitev.''
Vir: express
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV