Zgodnje prepoznavanje simptomov in pravočasno ukrepanje omogočata zgodnejše odkrivanje diagnoze, kar navsezadnje lahko upočasni napredovanje bolezni, piše index.hr. 

Britanska organizacija, posvečena demenci, Alzheimerjevo društvo, je zato v sodelovanju z Royal College of General Practitioners objavila nov seznam najpogostejših simptomov. Seznam vsebuje 16 simptomov, razdeljenih v tri kategorije: težave s spominom in miselnimi sposobnostmi, težave z vsakodnevnimi aktivnostmi ter spremembe v razpoloženju in vedenju.

Nekateri najpogostejši simptomi demence vključujejo: 

- Pozabljanje nedavnih dogodkov in imen.

- Težave pri iskanju pravih besed.

- Zmedenost pri ocenjevanju razdalje ali prepoznavanju odsevov.

- Sprejemanje nenavadnih ali impulzivnih odločitev.

- Izguba občutka za čas in datume

- Ponavljanje istih vprašanj ali fraz. 

- Postavljanje predmetov na nenavadna mesta.

Raziskave so pokazale, da se lahko nekatere težave s spominom pojavijo tudi do 18 let pred postavitvijo diagnoze Alzheimerjeve bolezni. Pri nekaterih se to lahko kaže kot težave pri pripravi jedi, ki so jih včasih znali na pamet, medtem ko drugi opazijo upočasnjen govor – kar je po študiji Univerze v Torontu iz leta 2024 potencialni znak upadanja delovanja možganov.

Spremembe v vedenju in vsakodnevnem delovanju

Če imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave s spanjem, opravljanjem vsakodnevnih opravil ali opazite povečano razdražljivost, umik ali spremembe v vedenju – to so lahko tudi znaki kognitivnega upada. Eden od simptomov, ki uradno ni na seznamu, a vse bolj pritegne pozornost znanstvenikov, je izguba voha.

Kdaj reagirati?

Pomembno je poudariti, da posamezni simptomi ne pomenijo samodejno, da ima oseba demenco. Če pa se pojavljajo pogosto in v kombinaciji, je pomembno, da jih ne prezrete. Zgodnje odkrivanje omogoča pravočasno podporo in počasnejše napredovanje bolezni. Zato strokovnjaki priporočajo uporabo takšnih seznamov simptomov kot orodja za samoocenjevanje in pogovor z zdravnikom.

Kako zmanjšati tveganje?

Če ste starejši od 45 let, vedite, da so največji dejavniki tveganja za demenco: telesna nedejavnost, izguba sluha, debelost, visok krvni tlak. Znanstveniki priporočajo preproste vsakodnevne aktivnosti za ohranjanje zdravja možganov: gibanje, kakovosten spanec, zdrava prehrana, socialna vključenost, miselne igre in redni zdravniški pregledi. Vsekakor pa na genetiko nimamo vpliva. 

Vir: index.hr