Zgodnji simptomi

Sicer se klimakterične težave pričnejo pojavljati postopoma in kot skupek simptomov in znakov. Prvi simptomi so:

- spremembe mesečnega perila, kjer so krvavitve lahko bolj pogoste ali bolj redke. Sprva so lahko obilnejše, nato pa šibkejše.

- pojavijo se nenadni oblivi vročine in potenja - predvsem potenje čela, vratu, zgornji del trupa. Temu sledi mrazenje;

- nočno razbijanje srca in tesnoba;

- motnje razpoloženja.

Vročinski oblivi lahko žensko ovirajo pri delu, pri stikih z drugimi ljudmi, lahko pa se pojavljajo tudi ponoči in žensko prebujajo. Če se potenje pojavlja samo ponoči, ste utrujeni, poleg tega se slabo počutite, nimate apetita in izgubljate telesno težo, potem morate obiskati zdravnika, saj je nočno potenje v tem primeru lahko posledica resnega obolenja.

Pozni simptomi

Začetnim težavam se pridružijo pozne, ki so bolj nevarne za zdravje. Zgradba sluznice ni več tako čvrsta, zaradi česar prihaja do težav z odvajanjem vode, uhajanjem urina in ponavljujočimi se vnetji mehurja.

Poznejši simptomi klimakterija:

- težave z mehurjem;

- pekoč občutek v nožnici;

- nezanimanje za spolni odnos;

- pridobivanje telesne maščobe okoli pasu;

- povišan krvni tlak;

- suha koža;

- suhe oči;

- suha nožnica;

- izpadanje las;

- bolečine v kosteh in sklepih.

Ženske imajo običajno menopavzo (zadnjo menstruacijo) med 47. in 52. letom. Po 40. letu pa se že lahko začne obdobje klimakterija. Redni obiski ginekologa so pomembni tudi v tem času.

Ginekologa morate obiskati če:

- krvavite iz nožnice v klimakteriju, a je od zadnje krvavitve preteklo že 6 mesecev;

- imate težave v klimakteriju, ki vam nadvse grenijo življenje;

- uporabljate hormonsko nadomestno terapijo, ki vam jo je predpisal ginekolog, potem ginekologa obiskujte enkrat na leto;

- ob vsaki nepojasnjeni krvavitvi ali izcedku iz nožnice;

- pri bolečini v spodnjem delu trebuha;

- pri zatrdlini v dojki ob mesečnem samopregledovanju;

- vsaj enkrat na tri leta (od 20. do 64. leta);

- vsako drugo leto po 50. letu pojdite na mamografijo.

Menopavza je torej zadnja mesečna krvavitev v življenju ženske in pomeni konec plodnega obdobja. Ugotavlja se za nazaj, ko ženska več kot eno leto ni imela mesečne krvavitve. Če se menopavza pojavi pred 40. letom, je prezgodnja, med 40. in 45. letom pa velja za zgodnjo menopavzo. Starost žensk, ki stopijo v menopavzo, je različna, v povprečju pa je od 47 do 52 let.

Zakaj pride do menopavze?

Zaradi postopnega zmanjševanja delovanja jajčnikov začne količina spolnih hormonov v krvi upadati. Spolna hormona, ki nastajata v jajčnikih, sta estrogen in progesteron. Ko nivo teh hormonov upada, se ženski dogajajo številne spremembe. A vse to poteka postopoma. Po menopavzi se raven strogena v telesu zmanjša za 10 odstotkov. Estrogen pa ima pomemben vpliv na številne procese v ženskem telesu. Vpliva na izgradnjo sluznice maternice, nožnice, sečnega mehurja in sečnice. Estrogen ženske zaščiti tudi pred srčno-žilnimi obolenji, zato morajo ženske v menopavzi bolj paziti na zdravo prehrano. Vpliva tudi na gostoto kosti in delovanje možganov. Prav zato upad estrogena prinaša motnje razpoloženja, kot so razdražljivost, napadalnost, zmanjšana možnost koncentracije, pozabljivost, nenadne in hitre spremembe razpoloženja, napetost in zapiranje vase.