Vaskularna demenca se lahko razvije, potem ko možganska kap blokira arterijo v možganih, vendar vse kapi ne povzročijo vedno vaskularne demence. Ali možganska kap vpliva na vaše razmišljanje in sklepanje, je odvisno od resnosti in lokacije možganske kapi. Vaskularna demenca je lahko tudi posledica drugih stanj, ki poškodujejo krvne žile in zmanjšajo prekrvavitev, zaradi česar vaši možgani nimajo vitalnega kisika in hranil.

Demenca je ime za težave z duševnimi sposobnostmi, ki nastanejo zaradi postopnih sprememb in poškodb v možganih. Redka je pri ljudeh, mlajših od 65 let. Vaskularna demenca se sčasoma poslabša, čeprav jo je včasih mogoče upočasniti.

Kaj je vaskularna demenca?

Vaskularna demenca je za Alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša oblika demence. 

Njeni simptomi se lahko razvijejo postopoma ali pa postanejo očitni po možganski kapi ali večji operaciji, kot je operacija srčnega obvoda ali abdominalna operacija.

Demenco in druge sorodne bolezni in stanja je težko ločiti, ker imajo podobne znake in simptome. Čeprav vaskularno demenco povzročajo težave s pretokom krvi v možganih, se ta težava s pretokom krvi lahko razvije na različne načine. Primeri vaskularne demence so:

Mešana demenca. Ta vrsta se pojavi, ko obstajajo simptomi vaskularne demence in Alzheimerjeve bolezni.

Multiinfarktna demenca. To se zgodi po ponavljajočih se majhnih, pogosto 'tihih' blokadah, ki vplivajo na pretok krvi v določenem delu možganov. Spremembe, ki se pojavijo po vsaki blokadi, morda niso očitne, vendar sčasoma skupni učinek začne povzročati simptome okvare. Multiinfarktna demenca se imenuje tudi vaskularna kognitivna okvara.

Učinek zmanjšanega ali izostanka krvnega pretoka na možgane je odvisen od velikosti in lokacije prizadetega območja. Če je na primer prizadeto zelo majhno območje v delu možganov, ki nadzoruje spomin, ste morda 'pozabljivi', vendar to ne spremeni nujno vaše sposobnosti za nadaljevanje običajnih dejavnosti. Če je prizadeto večje območje, boste morda imeli težave z jasnim razmišljanjem ali reševanjem težav ali večje težave s spominom, ki spremenijo vašo sposobnost normalnega delovanja. Raziskovalci menijo, da bo vaskularna demenca v naslednjih nekaj desetletjih pogostejša, ker:

- jo na splošno povzročajo stanja, ki se najpogosteje pojavljajo pri starejših ljudeh, kot so ateroskleroza (otrdelost arterij), bolezni srca in možganska kap,

- število starejših od 65 let narašča,

- ljudje živijo dlje s kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca in sladkorna bolezen.

Kaj povzroča vaskularno demenco?

Vaskularna demenca je posledica pomanjkanja krvnega obtoka v delu možganov. Pretok krvi se lahko zmanjša ali prekine zaradi:

- krvnih strdkov,

- krvavitve zaradi počene žile, 

- poškodbe krvne žile zaradi ateroskleroze, okužbe, visokega krvnega tlaka ali drugih vzrokov, kot je avtoimunska motnja.

Dejavniki tveganja za vaskularno demenco

Ti vključujejo dejavnike tveganja za stanja, povezana z vaskularno demenco, kot so bolezni srca, možganska kap, sladkorna bolezen in ateroskleroza:

- povečanje starosti,

- visok krvni pritisk,

- kajenje cigaret,

- visoke ravni holesterola in trigliceridov,

- sladkorna bolezen,

- prekomerna telesna teža oz. debelost, 

- družinska anamneza.

Kakšni so simptomi vaskularne demence?

Ti simptomi so odvisni od lokacije in količine prizadetega možganskega tkiva. Lahko se pojavijo nenadoma po možganski kapi ali postopoma skozi čas. Lahko se poslabšajo po drugi možganski kapi, srčnem napadu ali večji operaciji.

- Povečane težave pri opravljanju običajnih dnevnih dejavnosti zaradi težav s koncentracijo, komunikacijo ali nezmožnosti izvajanja navodil.

- Težave s spominom, čeprav kratkoročni spomin morda ne bo prizadet

- Zmedenost, ki se lahko poveča ponoči (znano kot 'sindrom sončnega zahoda').

- Simptomi kapi, kot so nenadna šibkost in težave z govorom.

- Osebnostne spremembe.

- Spremembe razpoloženja, kot sta depresija ali razdražljivost.

- Sprememba koraka pri prehitri hoji, premešanju korakov.

- Težave z gibanjem in/ali ravnotežjem.

- Težave z uriniranjem, kot je inkontinenca.

- Tresenje.

Kako se diagnosticira vaskularna demenca?

Poleg popolne zdravstvene anamneze in fizičnega pregleda lahko vaš zdravnik naroči CT in skeniranje možganov ter slikanje z magnetno resonanco. Dodatno se poslužujejo nevropsiholoških in nevropsihiatričnih ocen. Prvi testi lahko pomagajo ločiti vaskularno demenco od drugih vrst demence in Alzheimerjeve bolezni. Drugi, nevropsihiatrični testi pa lahko izključijo psihiatrično stanje, ki bi lahko spominjalo na demenco.

Kako se zdravi vaskularna demenca?

Vaskularne demence ni mogoče pozdraviti. Glavni cilj je zdravljenje osnovnih stanj, ki vplivajo na pretok krvi v možganih. To lahko pomaga zmanjšati tveganje za nadaljnje poškodbe možganskega tkiva.

Življenje z vaskularno demenco

Vaskularna demenca je progresivna bolezen, ki je ni mogoče pozdraviti, vendar se lahko stopnja napredovanja bolezni razlikuje. Nekateri ljudje z vaskularno demenco lahko sčasoma potrebujejo visoko stopnjo oskrbe zaradi izgube duševnih in telesnih sposobnosti.

Kdaj in kako se obrniti na osebnega zdravnika?

Osebe z vaskularno demenco in njihovi svojci se morajo pogovoriti s svojim zdravnikom o simptomih in opažanjih. Verjetno vam bodo svetovali, da pokličete, če se simptomi poslabšajo (kot so očitne spremembe v vedenju, osebnosti, spominu ali govoru) ali če se pojavijo novi simptomi, kot je nenadna šibkost ali zmedenost. Če se simptomi močno poslabšajo, je treba poiskati pomoč. 

Viri: mayoclinic, NHS & hopkinsmedicine