Kaj razkriva obsežna analiza možganskih sprememb
Kot navaja ScienceAlert, so raziskovalci z Univerze v Oslu združili podatke iz več dolgoročnih raziskav, da bi razumeli, kako se struktura možganov spreminja skozi življenje in kako to vpliva na sposobnost priklica dogodkov. V analizo so vključili 3.737 kognitivno zdravih odraslih, pri katerih so opravili več kot 10.000 slikanj z magnetno resonanco ter več kot 13.000 testov spomina.
Spomin ni odvisen le od enega dela možganov
Ena ključnih ugotovitev je, da upad epizodičnega spomina ni povezan zgolj s spremembami v hipokampusu, ki je sicer osrednji del možganov za učenje in spomin. Izkazalo se je, da je upad spomina posledica širših sprememb v možganskem tkivu, ki se s starostjo stopnjujejo. Zmanjševanje volumna možganskega tkiva je bilo povezano s slabšimi rezultati na testih spomina, pri čemer je bila povezava najizrazitejša pri osebah, starejših od 60 let, ter pri tistih, katerih možgani so se krčili hitreje od povprečja.
Vloga gena APOE 4 in individualnih tveganj
Raziskovalci so posebno pozornost namenili nosilcem gena APOE 4, ki je povezan s povečanim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pri teh posameznikih so opazili hitrejše krčenje možganskega tkiva in izrazitejši upad spomina. Kljub temu je bil splošni potek sprememb podoben kot pri ostalih udeležencih, kar pomeni, da gen vpliva predvsem na hitrost, ne pa na smer procesa. To potrjuje, da kognitivni upad ni zgolj posledica staranja, temveč rezultat prepletanja genetskih dejavnikov in starostnih procesov, ki omogočajo razvoj nevrodegenerativnih bolezni.
Kaj pomenijo ugotovitve za prihodnje zdravljenje
Raziskava odpira pomembna vprašanja o tem, kako pristopiti k preprečevanju upada spomina. Ker spremembe ne izvirajo iz ene same možganske regije, bodo morali prihodnji pristopi ciljati več področij hkrati. Zdravljenja, ki bi lahko upočasnila ali preprečila izgubo spomina, bodo najverjetneje najbolj učinkovita, če se začnejo zgodaj, še preden pride do izrazitega krčenja možganskega tkiva. Dobra novica je, da bi lahko enaki pristopi koristili tako osebam z genetskim tveganjem kot tistim brez njega, saj se zdi, da so osnovni mehanizmi pri vseh podobni.
Raziskovalci poudarjajo, da je spomin del širšega sklopa kognitivnih sposobnosti, na katere vpliva veliko dejavnikov. Razumevanje teh vplivov omogoča zgodnejše prepoznavanje tveganj in razvoj bolj natančnih, individualno prilagojenih pristopov za ohranjanje kognitivnega zdravja skozi celotno življenje.
Vir: ScienceAlert
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV