Na podlagi analize krvnih vzorcev več deset tisoč posameznikov so znanstveniki ugotavljali dejavnike, ki povezujejo osebe, ki dosežejo starost sto let, piše net.hr. Demografska skupina posameznikov, ki doživijo sto let, se namreč izkazuje kot najhitreje rastoča na globalni ravni, saj se njihovo število od sedemdesetih let prejšnjega stoletja približno vsakih deset let podvoji.
Vprašanje dejavnikov, ki določajo dolgoživost in kakovost življenja, je predmet znanstvenih raziskav že tisočletja, vendar razumevanje tega kompleksnega vprašanja zahteva podrobno analizo kompleksnih interakcij med genetskimi predispozicijami in dejavniki življenjskega sloga, piše Science Alert.

Dejavniki, povezani z dolgoživostjo
Nedavna študija, objavljena v reviji GeroScience, je pokazala, da imajo ljudje, starejši od 90 let, zlasti tisti, ki so doživeli 100 let, specifične vzorce v ravneh določenih biomarkerjev. Najpomembnejše med njimi so ravni glukoze, krvnega sladkorja, kreatinina, kazalnika delovanja ledvic in sečne kisline, ki je povezana z vnetnimi procesi v telesu. Ti biomarkerji lahko zagotovijo pomembne informacije o tem, kaj loči dolgožive ljudi od drugih.
Študija temelji na obsežni longitudinalni analizi podatkov, zbranih od 44.000 Švedov, starih med 64 in 99 let, ki so jih znanstveniki spremljali 35 let. Med njimi je 1.224 oseb (2,7 odstotka) doživelo 100 let, med stoletniki pa je bilo 85 odstotkov žensk. Podatki omogočajo vpogled v dejavnike, povezane z dolgo življenjsko dobo, in razlike med spoloma v tej starostni skupini.

Med študijo je bila izvedena analiza dvanajstih biomarkerjev, ki so povezani z vnetnimi procesi, presnovnimi funkcijami, delovanjem jeter in ledvic, prehranskim stanjem in prisotnostjo anemije. Med pregledanimi parametri so sečna kislina (označevalec sistemskega vnetja), glukoza, kreatinin (kazalnik delovanja ledvic), skupni holesterol, železo, skupna vezavna kapaciteta železa (TIBC), jetrni encimi – aspartat aminotransferaza (AST), alanin aminotransferaza (ALT), gama-glutamil transferaza (GGT), alkalna fosfataza (ALP) in laktat dehidrogenaza (LD) – ter albumin, ki odraža prehransko in splošno presnovno stanje organizma.

Razlike v ravneh biomarkerjev
Rezultati izvedene študije nakazujejo, da obstaja korelacija med nižjimi vrednostmi skupnega holesterola in železa ter zmanjšano verjetnostjo doseganja starostne meje sto let. Po drugi strani pa so višje vrednosti glukoze, kreatinina, sečne kisline ter jetrnih encimov, kot so AST, GGT, ALP in LD, prav tako povezane z manjšo verjetnostjo doživetja visoke starosti.
Kot primer lahko navedemo, da je med posamezniki z najnižjimi koncentracijami sečne kisline 4 % doseglo 100. leto starosti, medtem ko je ta odstotek v skupini z najvišjimi koncentracijami navedenega kazalnika znašal le 1,5 %.

Čeprav so razlike v ravneh biomarkerjev med preiskovanci relativno majhne, rezultati študije kažejo na možno povezavo med metabolnim zdravjem in prehranskim statusom ter izjemno dolgo pričakovano življenjsko dobo. Posebej velja omeniti dejstvo, da je mogoče ugodne vrednosti teh biomarkerjev opaziti celo desetletja pred dopolnjenim 100. letom starosti, kar kaže na dolgoročen vpliv genetskih predispozicij in življenjskih navad na zdravje in dolgoživost.

Čeprav navedena študija ne pojasnjuje natančno, katere specifične življenjske navade, kot so prehrana, telesna dejavnost ali genetski dejavniki, prispevajo k ohranjanju omenjenih ugodnih biokemijskih kazalnikov, strokovnjaki nedvoumno poudarjajo pomen rednega spremljanja ravni glukoze, kreatinina in sečne kisline ter preverjanja delovanja jeter in ledvic kot bistvenega dela preventivne medicinske prakse v starejši življenjski dobi.
Vir: net.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV