Ste vedeli, da naj bi med starostniki oz. ljudmi, ki so starejši od 65 let, že vsak peti človek imel demenco? V starosti nad 80 let je številka še večja – ima jo vsak tretji. V naši državi je po zadnjih podatkih obolelih že več kot 30.000 ljudi, v vsej Evropi več kot deset milijonov, na svetu pa ima demenco že 49 milijonov ljudi. Projekcije napovedujejo, da naj bi se do leta 2040 število bolnikov obolelih z demenco podvojilo. Kot nam je v nedavnem intervjuju zaupala socialna delavka, demenca ni del zdravega in normalnega staranja: 

Prizadene lahko kogarkoli. Izjemnega pomena je, da smo kot laična javnost ozaveščeni in znamo prepoznavati prve znake demence. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba obiskovati družinske zdravnike, saj so ti navadno tisti, ki osebo z demenco pošljejo k nevrologu ali psihiatru. Hitro diagnosticiranje in čimprejšnja obravnava sta ključnega pomena za preprečevanje slabšanja in napredovanja stanja. Bolezen je neozdravljiva, z zdravili pa jo vseeno lahko upočasnimo. Zgodnje prepoznavanje simptomov je toliko bolj pomembno, ker zdravila najbolj pomagajo v zgodnji fazi bolezni.

Kakšen je vzrok za nastanek demence? 

Demenco lahko povzročijo številne bolezni, najpogostejši vzrok pa je Alzheimerjeva bolezen, kar v 60 odstotkih. Precej pogosta naj bi bila tudi demenca, ki se pojavi zaradi bolezni možganskega ožilja, redko pa jo povzročijo hormonske motnje ali denimo tumorji. 

Kljub raziskovanju strokovnjaki še vedno niso odkrili vzroka za nastanek demence. Vsekakor je največji dejavnik tveganja starost, vendar je pri tej treba poudariti, da v zadnjih letih narašča število bolnikov, ki za to boleznijo zbolijo že pred 65. letom starosti. Glede na starost pojavljanja demence to delimo na presenilno demenco in senilno demenco. 

Demenca v povprečju traja od deset do petnajst let. Treba je poudariti, da ne trpijo le bolniki, temveč tudi svojci, ki so izpostavljeni psihičnim in fizičnim obremenitvam. Osebe z demenco so namreč močno odvisne od drugih in navadno potrebujejo štirinajsturno pomoč. Bolnik z napredovanjem demence postaja vedno manj samostojen in potrebuje nego. Zdravstvena in socialna stroka že dalj časa opozarjata, da demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih, finančnih in številnih drugih problemov družbe.

Katere vrste demence poznamo?

Naslednje štiri oblike demence naj bi bile najpogostejše, saj predstavljajo približno 80 do 90 odstotkov vseh primerov: 

– Alzheimerjeva bolezen: Najpogostejša oblika demence, ki predstavlja okoli 60 odstotkov vseh primerov. Alzheimerjeva bolezen naj bi večinoma prizadela starejše. Zanjo zboli od 5 do 10 odstotkov vseh starejših od 65 let. Bolezen se lahko, čeprav precej redkeje, pokaže že pred 50. letom starosti.

– Demenca z lewyjevimi telesci: Predstavlja okoli 4,5 odstotka vseh primerov, poznana pa je šele od konca prejšnjega stoletja, čeprav je po pogostosti pojavljanja na drugem mestu med vzroki demenc. Strokovnjaki pravijo, da je ta oblika demence nekakšna kombinacija Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. 

– Vaskularna demenca: Predstavlja okoli 20,6 odstotka vseh primerov, po navedbah Spominčice, slovenskega združenja za pomoč pri demenci, pa se najpogosteje pojavi med 60. in 70. letom starosti.  

– Frontotemporalna demenca: To vrsto demence je Arnold Pick opisal že leta 1892. Znaki te se lahko kažejo od starosti 35 do 75 let, v povprečju kar 10 let prej kot pri Alzheimerjevi bolezni.

Kateri so prvi znaki demence? 

Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci opozarja, da vsako pozabljanje, kot radi verjamemo, še ni demenca. O tej govorimo takrat, ko so znaki in simptomi tako pogosti, da ovirajo posameznikovo normalno in vsakdanje življenje. 

1. Izguba spomina

Simptom, ki se pojavlja zlasti na začetku. Osebe pozabljajo nedavne informacije, denimo zvečer, kaj so delali čez dan. Simptom je zelo izrazit, saj se osebe ne spomnijo nedavnih podatkov, zelo dobro in nazorno pa se spomnijo dogodkov iz svojega otroštva. 

Osebe z demenco začnejo pozabljati tudi na pomembne datume, težave imajo z učenjem novih stvari. Kot že omenjeno, vsako pozabljanje ni znak demence. Zdravi ljudje denimo kdaj pozabimo ime, datum, dogovorjen zmenek ali pa preproste običajne stvari, a si te pozneje prikličemo v spomin. Osebe z demenco si ne. 

2. Težave z govorom 

Drugi simptom, ki lahko nastane zaradi demence, je, da osebe sredi govorjenja utihnejo, ker ne vedo, kaj so želeli povedati. Pogosto se jim pri govoru zatika, težko sledijo debati, še težje se vanjo vključujejo. Kot poudarjajo strokovnjaki, velikokrat nastanejo težave z iskanjem besed, predmete pa osebe z demenco pogosto napačno poimenujejo. 

3. Osebnostne in vedenjske spremembe 

Pri osebah z demenco se pojavi sumničavost, paranoja, potrtost, zmedenost, lahko tudi strah. Razpoloženje in osebnost se lahko spreminjata. Značilna je vzkipljivost, spremenjeno vedenje. S tem je poudarjeno predvsem to, da lahko denimo oseba, ki je bila prej mirna, iz neznanega razloga postane agresivna ali pa je človekovo vedenje na splošno neobičajno, ekscentrično ali bizarno. Kot poudarjajo pri Spominčici, se človek vede v nasprotju s pričakovanju oz. ima neustrezen odziv na razmere. 

4. Upad intelektualnih funkcij

Pogosto se zgodi, da bolniki porabijo več časa za preprosto opravilo, kot so ga prej. Težko se odločajo, težko sprejemajo odločitve, ali pa te sprejemajo neustrezno – vedenje so pozna denimo pri oblačenju, nenavadnemu vedenju. Bolniki postanejo manj spretni z denarjem – tega lahko izgubljajo, zapravljajo za nepotrebne stvari. Vedenje mnogokrat spominja na bizarno, a takšne osebe se ne zavedajo, da so ogrožene ali v nevarnosti. Ta simptom se pogosto sčasoma slabša. 

5. Izgubljanje in iskanje stvari

Oseba z demenco svoje stvari pospravlja na neobičajna mesta – denimo oblačila  v hladilnik, škatlo za sladkor, v škatlo za nakit ... Izgublja predmete in se ne spomni preteklih korakov. Izgubljanje in iskanje ni enako kot pri zdravih ljudeh. Vsi kdaj pozabimo, kam založimo kakšno stvar, a jo kasneje najdemo. Oseba z demenco se tega ne spomni. 

6. Težave z orientacijo

Bolniki se ne zavedajo, da čas 'teče', zato težko razumejo, kaj se dogaja v danem trenutku. Ne pomnijo datuma, dneva v tednu, mesecu ali letu, ne vedo niti, katero leto je. Pozabljajo, kje so, kako so tja prišli, kam gre. 

Viri podatkov: NIJZ / Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci / Wikipedija