AvtorO.M.S.
Stres: Kako ubežati digitalnemu svetu in obvladati tesnobo
Stres je neizogiben, soočanje z njim pa veščina, ki ti lahko pomaga živeti bolj sproščeno in zadovoljujoče življenje. Čeprav stresa nikoli ne bomo povsem "premagali", lahko z dobrimi strategijami občutno izboljšamo svoj odnos do dela in preprečimo negativne učinke, kot je izgorelost (link do članka). V prvem delu (link) smo govorili o organizaciji časa in uporabi učnih tehnik, tokrat pa se bomo dotaknili izogibanja dela, sploh v povezavi z digitalno odvisnostjo.
'Preveč stresno življenje imam' – kako se soočiti z njim?
V prejšnjem članku (link) smo ugotavljali, ali doživljaš pozitiven ali negativen stres; z drugimi besedami, ali te stres omejuje v življenju in pri soočanju z zahtevami okolja. Če doživljamo preveč negativnega stresa, to hitro postane hud problem, ki lahko vodi tudi v izgorelost (link). Čeprav stresa nikoli ne moremo povsem odpraviti, saj je globoko zakoreninjen in evolucijsko pogojen, lahko najdemo konkretne, učinkovite strategije, ki nam pomagajo pri razvoju boljšega odnosa do dela.
Kdaj je stres še normalen in kdaj postane nevaren?
Stres je naravni odziv, ki nas je pri življenju ohranjal tisočletja. Ko so se naši predniki še potikali po savani, je ravno stres – sploh pa odziv boja ali bega – omogočil, da smo se hitro odzvali na nevarnost in zbežali (ali pa se borili s situacijo). Sodobni svet pa je vse skupaj obrnil na glavo; kar je nekoč pomagalo, zdaj po nepotrebnem omejuje naše življenje in ogroža naše zdravje. Kaj je torej dober stres in kaj nevaren stres in, najpomembneje, kako se boriti proti njegovim škodljivim učinkom?
Zakaj najstniki izgorevajo?
Izgorelost med mladimi narašča; kar smo še nedavno povezovali s krutim korporativnim okoljem in nerealnimi službenimi pritiski, je danes realnost marsikaterega najstnika.
Premagovanje strahu pred testi: Praktični nasveti za boljše rezultate
"Zaupajte vase in v svoje zmožnosti," piše na testni poli, tvoja glava pa je prazna, čeprav si se več tednov prej obsesivno učil? Če si pred ali med testom že občutil razbijajoče srce, potne dlani in, najhuje, popolnoma prazno glavo, potem si že občutil testno anksioznost; občutek tesnobe, nedefiniranega strahu, ki te preplavi v testni ali izpitni situaciji. Gre za normalen odziv tvojih možganov - in da se ga premagati.
Tri tehnike sproščanja, ki resnično delujejo pri mladih
Joga in pol ure meditacije na dan? Večina mladih se ob misli na to zgrozi; kako naj sedim pol ure s svojimi mislimi, če se ne morem na nič osredotočiti niti za pet minut?
Spomladanska alergija ali prehlad? Kako prepoznati razliko in kako si pomagati?
Zunaj sije sonce, narava se prebuja, ti pa ležiš v postelji z zamašenim nosom in solznimi očmi? Klasičen pomladni scenarij. Večno vprašanje pa je, ali gre za 'navadno' alergijo ali nadležen prehlad. Ker so simptomi izredno podobni, prehlad in alergijsko reakcijo pogosto zamenjamo, kar pomeni, da zaradi napačnega pristopa k zdravljenju po nepotrebnem dodatno trpimo. Kako torej ločiti med obojima in kaj narediti, da bi se počutili bolje?
Spomladanska utrujenost: Kaj jo povzroča in kako jo premagati
Pomlad se je začela, tudi uradno. In namesto da bi bili navdušeni, polni energije in zagona, smo utrujeno in leni. Kaj je razlog za spomladansko utrujenost in kako jo lahko premagamo?
Po jutru se dan pozna
Ker je marca večinoma tako v šoli kot na faksu zatišje, je toliko težje ohraniti vse dobre navade, ki smo jih tako dolgo mukotrpno gradili. V času, ko ni zunanje strukture, je toliko bolj pomembno, da se držiš svoje lastne. Najpomembnejša (in po mojem mnenju najslabše razumljena) je jutranja rutina.
Tvoji možgani so zviti – kako jih prelisičiti?
Tvoji možgani niso zares na tvoji strani. Ustvarjeni so bili za svet, ki je popolnoma drugačen od današnjega. V prejšnjem prispevku smo poskusili ustvariti sistem, ki ti pomaga, da ohraniš minimalne standarde kvalitetnega življenja, ki ga dejansko želiš. Da pa bi bolje razumeli, zakaj je nujno, da tak sistem uvedeš, je dobro razumeti, kako tvoja glava deluje in zakaj jo je tako težko spraviti v pogon.
Motivacija za lene in impulzivne
V prvem članku smo ugotovili, da se večina zelo težko zanaša na motivacijo. Tedni in meseci po izpitnem obdobju, ko ni nikakršnega pritiska od zunaj, ki bi nas prisilil, da ostanemo v gibanju, so torej odlična priložnost za to, da pozabimo na svoje cilje in zaobljube in počasi začnemo propadati.
Marec: čas nazadovanja?
Januar je mimo, februarja je konec. Za veliko večino ljudi je to obdobje, v katerem se je najtežje držati načrtov in zaobljub, ki smo si jih postavili na začetku leta. Logično – januarja nas je poganjala mešanica stresa pred izpiti in testi ter velika želja po tem, da se v tem letu zares spremenimo. Tudi februarja večina nekako še vedno ostane v pogonu, na fakulteti so izpiti, na gimnazijah informativni dnevi, ki te prisilijo, da razmišljaš o prihodnosti in gradiš gradove v oblakih.
Preveč izbire, premalo jasnosti: kako izbrati faks
Včasih se je težko odločiti že med kavo z mlekom in kapučinom. Ko pride do izbire fakultete, je odločitev za večino jasno še stokrat težja. To, da je od tega lahko odvisna tvoja prihodnost, seveda ne pomaga.
"Gremo skupaj na faks!" (in zakaj je to pogosto slaba ideja)
"Daj, gremo skupaj na faks! Bo enako kot v srednji, ampak še boljše!" Na prvi pogled zveni super. Zakaj bi se mučil s spoznavanjem novih ljudi, če lahko s sabo vzameš prijatelje in podoživiš srednjo šolo? Pazi, za tem se skriva precej pasti.
Opazuj študente na informativnih dnevih (povedali ti bodo vse)
Študentje na informativnih dnevih so tisti dan vsaj do neke mere igralci. Naloga je, da sicer odgovorijo na vprašanja, ampak seveda v čim boljši luči. "Ja, pri nas je super!" "Ful se družimo!" "Še enkrat bi izbral isto!" Na srečo večina ne zna preveč dobro igrati. In to je dobra novica – če znaš opazovati, boš hitro videl, kaj se skriva za fasado.
Informativci prihajajo: zakaj je pomemben vajb (in ne to, kar ti povejo)
Informativni dnevi so pred vrati. Po njih bo treba narediti precej pomembno življenjsko odločitev in izbrati faks, v katerem boš preživel velik del svojih naslednjih let. Resnica je, da so informativni dnevi pomembni in ti lahko dajo veliko informacij, ki olajšajo izbiro. Ampak to, kar ti bodo povedali, je v resnici dokaj postranskega pomena. Informativni dnevi so pravzaprav en velik marketinški dogodek. In kot pri vsakem marketingu je treba znati brati med vrsticami.
Sledenje zaobljubam je spoznavanje sebe
Pa je spet tu januar; čas, ko smo vsi prepričani, da bomo shujšali, nehali zapravljati čas in končno začeli živeti, kot želimo. Razlogov, zakaj več kot 90 % zaobljub ostane iz leta v leto neizpolnjenih, je več. Lahko manjka večja vizija, ki bi osmislila letne cilje (link do prvega članka). Morda smo zaobljube postavili na povsem napačen način (link do drugega članka). Zelo možno je, da manjka podporni sistem, ki bi nam pomagal takrat, ko nimamo motivacije (link do tretjega članka). Večkrat pa se zgodi tudi, da so razlogi za naš neuspeh globlje narave – o tem bomo pisali danes.
Če želiš doseči novoletne zaobljube, potrebuješ sistem
Pa se je spet začelo novo leto. Verjeli smo, da bomo s prvim januarjem postali nova, boljša oseba. No, saj vemo, kako se to običajno konča – nekje med 15. in 20. januarjem, ko nam zmanjka zagona in se vrnemo k starim navadam. Ta datum se sicer hitro bliža, ni pa treba, da tudi letos naše zaobljube žalostno propadejo. Ne zato, ker bomo razkrili trik za neskončno motivacijo (ne obstaja), ampak zato, ker bomo bolje začrtali pot do dosege teh ciljev.
Zakaj tvoje novoletne zaobljube (spet) ne bodo uspele?
Tu je januar – decembra pa smo si rekli, da bomo z novim letom postali popolnoma novi ljudje. Pomagal naj bi dolg seznam novoletnih zaobljub, ki jih bomo letos pa res uresničili. Nočem biti negativen – ampak verjetno se to samo od sebe ne bo izšlo. Večina novoletnih zaobljub propade, ker smo že v osnovi naredili velike napake. Brez skrbi, še je čas, da jih popraviš.
Novoletne zaobljube so super, kaj pa večja vizija?
Tu je januar, čas, da novoletne zaobljube, ki smo si jih zadali konec prejšnjega leta, tudi uresničimo. Ni skrivnost, da to večini ne uspe. In če se v večini člankov osredotočamo na to, da je krivda za neuspeh v nespecifičnosti naših ciljev ali pomanjkanju jasno začrtanih korakov, bomo tokrat šli v nekoliko drugo smer. Marsikatera novoletna zaobljuba žalostno propade, ker manjka jasna širša vizija, ki nam pove, kaj na dolgi rok, ne le v enem letu, želimo doseči v svojem življenju.
Varnostna rezerva ti bo prihranila veliko stresa
Biti dijak ali študent je milo rečeno zanimivo – želiš si čim bolj uživati v življenju, izkusiti nove stvari, ugotoviti, kaj želiš početi v življenju, hkrati pa na poti spoznati čim več zanimivih novih ljudi. Veliko stvari je na tvoji strani – imaš veliko časa, fleksibilnosti in mladostno energijo, da o zagonu in motivaciji niti ne govorimo. A zatakne se pri financah. Težko je doživeti in doseči vse, če si omejen na skromno štipendijo in smešno nizko plačilo za študentsko delo.
Investiraj v svojo prihodnost
V prejšnjih prispevkih smo predelali prve korake do finančne svobode – naučili smo se upravljati z denarjem, ustvarili smo varnostno rezervo in našli študentsko delo, s katerim solidno zaslužimo in tudi precej prihranimo. Če je vse šlo kot po maslu, se zdaj kupček na strani nabira, z njim pa bi si želeli nekaj narediti. Jasno, da bi ga s prijatelji zapravili v klubu, ob neskončnih kavicah ali kosilih, je vedno mamljiva opcija. Ampak verjetno ni treba posebej poudarjati, da obstajajo veliko pametnejše opcije.
Študentsko delo te bo finančno osvobodilo
V prejšnjih prispevkih smo se pogovorili o tem, da je nujno spremljati, kam točno tvoj denar sploh gre, in o tem, da se splača čim prej začeti graditi varnostno rezervo.
Nujni in nenujni stroški: kako lahko ena sama tabela spremeni tvoj odnos do denarja
Dijaki in študenti smo, finančno gledano, v precej sitni situaciji; mesečni dohodek je precej omejen, želje po izkoriščanju življenja pa velike. Zelo pogosto se nam zato zgodi, da nam finance začnejo uhajati izpod nadzora; usklajevanje stroškov študija in družabnega življenja nikakor ni enostavno.
Do boljše samopodobe: biti svoj največji fen ni nujno slabo
Vsi si želimo čim boljšo samopodobo, jasno. Redkokdo pa jasno izpostavi, da je za dobro samopodobo velikokrat treba sebe vsaj malo oboževati. Ne govorimo o tem, da je treba postati od realnosti odmaknjen narcis, ampak o tem, da je dobro biti iracionalno optimističen. Gotovo poznaš koga, ki vedno vidi svetlo plat vsakega dogodka, tudi ko mu življenje servira res težke preizkušnje. Izkaže se, da se od takšnega človeka lahko marsikaj naučimo, če želimo razviti močno pozitivno samopodobo.
Na čem temelji tvoje samospoštovanje?
Vsak je že srečal koga, ki je na površju deloval neverjetno samozavestno, a se je zlomil ob najmanjši kritiki. Paradoks je enostavno pojasniti, če poznamo razliko med samopodobo in samospoštovanjem. Samopodoba ti pove, kako se vidiš; samospoštovanje ti pove, kako se vrednotiš oz. kakšno vrednost pripisuješ sebi.
Samozavest se začne s samogovorom
Želiš izboljšati svojo samozavest? Bodi pozoren na to, kaj si govoriš v svoji glavi! Pogovor s samim seboj je močno povezan s tem, kako se počutiš v svoji koži. Tvoja glava je neverjetno močna; vse je v glavi, vključno s tvojo zaznavo sebe. Večina je že slišala za raziskavo, v kateri so tisti, ki so samo vizualizirali metanje na koš, po enem mesecu bili tako dobri kot tisti, ki so dejansko vsak dan vadili v telovadnici. Kar razmišljaš, to si.
Samozavest izvira iz tebe (in ne iz drugih)
Samozavest je zelo izmuzljiva tema. Veliko ljudi na prvi pogled deluje samozavestno, ko pa si nekaj časa z njimi, hitro ugotoviš, da je vse skupaj le krhka maska. Drugi na prvi pogled delujejo čisto povprečno, ko pa si nekaj časa z njimi, nenadoma ugotoviš, da imajo globoko in trdno jedro, ki ga malokatera stvar zamaje.
Distrakcije so ubijalec produktivnosti
Delaš tisto seminarsko, pišeš esej ali se učiš za izpit, in se ti itak ne da. Ni zabavno. Vleče te, da bi malo pogledal na telefon, ki je točno 10 cm stran. Čez eno uro si še vedno na isti strani skripte in globoko v nekem obskurnem internetnem rabbitholu.
Uspeh v šoli se začne z dobrim življenjem
Se spomniš kakšnega sošolca, ki je v šoli ali na faksu zelo uspešen, pa se zdi, da se sploh ne trudi? Večina misli, da zaradi tega, ker je pač zelo inteligenten in se hitro uči.
