AvtorO.M.S.

Tvoj telefon uničuje tvoj spanec (in niso kriva le socialna omrežja)
Ura je enajst; pripravljeni smo na dolg in regenerirajoč spanec. Samo še tale video, si rečemo. Nenadoma je ura pol treh, mi pa še vedno obsesivno skrolamo.

Nočna budnost in zgodnje vstajanje: kako najti ravnovesje?
Morda si v resnici sova, ki se pretvarja, da je škrjanec. Želiš zgodaj vstajati in izkoristiti dan, ker to promovirajo vsi motivacijski guruji; alarm si nastaviš ob 6.30, zaspiš pa ob treh zjutraj, ker se prej tvoja glava ni želela izklopiti.

Zakaj si poleti ves čas utrujen (ni samo zaradi žuranja)
Končno je tu poletje; pouk je za nami in če smo bili količkaj pridni, nam ni treba do poznih nočnih ur pisati seminarskih nalog ali se učiti za izpite.

Zakaj pomanjkanja spanja ne moremo kar prespati?
Klasična situacija: treba se je učiti za izpit ali test, zato en teden spimo štiri ali pet ur na noč. Pride petek – danes je treba žurati, kar spet pomeni prekrokano noč.

Zakaj zaščitni faktor ni samo za plažo? Poletna pravila za kožo
Sončna krema je podobna zavarovanju; občutek imamo, da ga ne potrebujemo, potem pa se nekaj zalomi in se tepemo po glavi, zakaj prej nismo bili bolj pametni. Večina zaščitni faktor povezuje s plažo ali gorskimi pohodi, ne pa s sprehodom do trgovine.

Zakaj poletna dehidracija ni hec? Posledice, ki jih ne pričakuješ
To, da si malo žejen, se lahko v poletnih mesecih spremeni v katastrofo. Vsi se namažemo s sončno kremo in nadenemo sončna očala, da bi se izognili negativnim vplivom sonca, a hkrati s sabo na plažo za cel dan prinesemo le pol litra vode.

Poletne poškodbe: kaj storiti pri urezninah, opeklinah in pikih insektov?
Poletje naj bi predstavljalo čas za zabavo na prostem. V resnici pa se pogosto ravno poleti zgodijo najmanj zabavne stvari; kamni, veje, žuželke, morski ježki in vroč žar.

Kako prepoznati toplotni udar in ukrepati pravočasno?
Toplotni udar ne pomeni, da ti je malo bolj vroče. Gre za stanje, v katerem se tvoje telo upre in odloči, da bo nehalo sodelovati s tabo – imaš pa manj kot pol ure časa, da to popraviš.

Strokovnjaki potrjujejo: Redna vadba ti lahko spremeni življenje
Šport je zdrav – to poslušamo od učiteljev, staršev in spletnih influencerjev. A samo to, da vemo, da je "dober za nas", pogosto ni dovolj velik razlog, da bi ga bolj pogosto izvajali.

Ali je hoja lahko boljša od fitnesa?
Debata je razgreta: na eni strani izklesani fitneserji zagotavljajo, da samo s hojo nikoli ne bomo dosegli njihovih rezultatov (kar je res).

Kaj se zgodi s telesom, če ves dan sediš?
Moderna doba, polna napredne tehnologije, je super; ni treba delati na polju, da bi ostali siti, niti ni treba pol ure hoditi po vodo, da bi se odžejali. Niti za užitek niti za resno delo se sploh ni treba premakniti več kot nekaj korakov.

Tesna povezava fizičnega zdravja in kognitivnih sposobnosti
Fizično zdravje in kognitivne sposobnosti so tesno povezane; športniki pogosto dosegajo odličen učni uspeh, čeprav imajo manj časa za učenje od svojih vrstnikov.

Stres: Kako ubežati digitalnemu svetu in obvladati tesnobo
Stres je neizogiben, soočanje z njim pa veščina, ki ti lahko pomaga živeti bolj sproščeno in zadovoljujoče življenje. Čeprav stresa nikoli ne bomo povsem "premagali", lahko z dobrimi strategijami občutno izboljšamo svoj odnos do dela in preprečimo negativne učinke, kot je izgorelost (link do članka). V prvem delu (link) smo govorili o organizaciji časa in uporabi učnih tehnik, tokrat pa se bomo dotaknili izogibanja dela, sploh v povezavi z digitalno odvisnostjo.

'Preveč stresno življenje imam' – kako se soočiti z njim?
V prejšnjem članku (link) smo ugotavljali, ali doživljaš pozitiven ali negativen stres; z drugimi besedami, ali te stres omejuje v življenju in pri soočanju z zahtevami okolja. Če doživljamo preveč negativnega stresa, to hitro postane hud problem, ki lahko vodi tudi v izgorelost (link). Čeprav stresa nikoli ne moremo povsem odpraviti, saj je globoko zakoreninjen in evolucijsko pogojen, lahko najdemo konkretne, učinkovite strategije, ki nam pomagajo pri razvoju boljšega odnosa do dela.

Kdaj je stres še normalen in kdaj postane nevaren?
Stres je naravni odziv, ki nas je pri življenju ohranjal tisočletja. Ko so se naši predniki še potikali po savani, je ravno stres – sploh pa odziv boja ali bega – omogočil, da smo se hitro odzvali na nevarnost in zbežali (ali pa se borili s situacijo). Sodobni svet pa je vse skupaj obrnil na glavo; kar je nekoč pomagalo, zdaj po nepotrebnem omejuje naše življenje in ogroža naše zdravje. Kaj je torej dober stres in kaj nevaren stres in, najpomembneje, kako se boriti proti njegovim škodljivim učinkom?

Zakaj najstniki izgorevajo?
Izgorelost med mladimi narašča; kar smo še nedavno povezovali s krutim korporativnim okoljem in nerealnimi službenimi pritiski, je danes realnost marsikaterega najstnika.

Premagovanje strahu pred testi: Praktični nasveti za boljše rezultate
"Zaupajte vase in v svoje zmožnosti," piše na testni poli, tvoja glava pa je prazna, čeprav si se več tednov prej obsesivno učil? Če si pred ali med testom že občutil razbijajoče srce, potne dlani in, najhuje, popolnoma prazno glavo, potem si že občutil testno anksioznost; občutek tesnobe, nedefiniranega strahu, ki te preplavi v testni ali izpitni situaciji. Gre za normalen odziv tvojih možganov - in da se ga premagati.

Tri tehnike sproščanja, ki resnično delujejo pri mladih
Joga in pol ure meditacije na dan? Večina mladih se ob misli na to zgrozi; kako naj sedim pol ure s svojimi mislimi, če se ne morem na nič osredotočiti niti za pet minut?

Spomladanska alergija ali prehlad? Kako prepoznati razliko in kako si pomagati?
Zunaj sije sonce, narava se prebuja, ti pa ležiš v postelji z zamašenim nosom in solznimi očmi? Klasičen pomladni scenarij. Večno vprašanje pa je, ali gre za 'navadno' alergijo ali nadležen prehlad. Ker so simptomi izredno podobni, prehlad in alergijsko reakcijo pogosto zamenjamo, kar pomeni, da zaradi napačnega pristopa k zdravljenju po nepotrebnem dodatno trpimo. Kako torej ločiti med obojima in kaj narediti, da bi se počutili bolje?

Spomladanska utrujenost: Kaj jo povzroča in kako jo premagati
Pomlad se je začela, tudi uradno. In namesto da bi bili navdušeni, polni energije in zagona, smo utrujeno in leni. Kaj je razlog za spomladansko utrujenost in kako jo lahko premagamo?

Po jutru se dan pozna
Ker je marca večinoma tako v šoli kot na faksu zatišje, je toliko težje ohraniti vse dobre navade, ki smo jih tako dolgo mukotrpno gradili. V času, ko ni zunanje strukture, je toliko bolj pomembno, da se držiš svoje lastne. Najpomembnejša (in po mojem mnenju najslabše razumljena) je jutranja rutina.

Tvoji možgani so zviti – kako jih prelisičiti?
Tvoji možgani niso zares na tvoji strani. Ustvarjeni so bili za svet, ki je popolnoma drugačen od današnjega. V prejšnjem prispevku smo poskusili ustvariti sistem, ki ti pomaga, da ohraniš minimalne standarde kvalitetnega življenja, ki ga dejansko želiš. Da pa bi bolje razumeli, zakaj je nujno, da tak sistem uvedeš, je dobro razumeti, kako tvoja glava deluje in zakaj jo je tako težko spraviti v pogon.

Motivacija za lene in impulzivne
V prvem članku smo ugotovili, da se večina zelo težko zanaša na motivacijo. Tedni in meseci po izpitnem obdobju, ko ni nikakršnega pritiska od zunaj, ki bi nas prisilil, da ostanemo v gibanju, so torej odlična priložnost za to, da pozabimo na svoje cilje in zaobljube in počasi začnemo propadati.

Marec: čas nazadovanja?
Januar je mimo, februarja je konec. Za veliko večino ljudi je to obdobje, v katerem se je najtežje držati načrtov in zaobljub, ki smo si jih postavili na začetku leta. Logično – januarja nas je poganjala mešanica stresa pred izpiti in testi ter velika želja po tem, da se v tem letu zares spremenimo. Tudi februarja večina nekako še vedno ostane v pogonu, na fakulteti so izpiti, na gimnazijah informativni dnevi, ki te prisilijo, da razmišljaš o prihodnosti in gradiš gradove v oblakih.

Preveč izbire, premalo jasnosti: kako izbrati faks
Včasih se je težko odločiti že med kavo z mlekom in kapučinom. Ko pride do izbire fakultete, je odločitev za večino jasno še stokrat težja. To, da je od tega lahko odvisna tvoja prihodnost, seveda ne pomaga.

"Gremo skupaj na faks!" (in zakaj je to pogosto slaba ideja)
"Daj, gremo skupaj na faks! Bo enako kot v srednji, ampak še boljše!" Na prvi pogled zveni super. Zakaj bi se mučil s spoznavanjem novih ljudi, če lahko s sabo vzameš prijatelje in podoživiš srednjo šolo? Pazi, za tem se skriva precej pasti.

Opazuj študente na informativnih dnevih (povedali ti bodo vse)
Študentje na informativnih dnevih so tisti dan vsaj do neke mere igralci. Naloga je, da sicer odgovorijo na vprašanja, ampak seveda v čim boljši luči. "Ja, pri nas je super!" "Ful se družimo!" "Še enkrat bi izbral isto!" Na srečo večina ne zna preveč dobro igrati. In to je dobra novica – če znaš opazovati, boš hitro videl, kaj se skriva za fasado.

Informativci prihajajo: zakaj je pomemben vajb (in ne to, kar ti povejo)
Informativni dnevi so pred vrati. Po njih bo treba narediti precej pomembno življenjsko odločitev in izbrati faks, v katerem boš preživel velik del svojih naslednjih let. Resnica je, da so informativni dnevi pomembni in ti lahko dajo veliko informacij, ki olajšajo izbiro. Ampak to, kar ti bodo povedali, je v resnici dokaj postranskega pomena. Informativni dnevi so pravzaprav en velik marketinški dogodek. In kot pri vsakem marketingu je treba znati brati med vrsticami.

Sledenje zaobljubam je spoznavanje sebe
Pa je spet tu januar; čas, ko smo vsi prepričani, da bomo shujšali, nehali zapravljati čas in končno začeli živeti, kot želimo. Razlogov, zakaj več kot 90 % zaobljub ostane iz leta v leto neizpolnjenih, je več. Lahko manjka večja vizija, ki bi osmislila letne cilje (link do prvega članka). Morda smo zaobljube postavili na povsem napačen način (link do drugega članka). Zelo možno je, da manjka podporni sistem, ki bi nam pomagal takrat, ko nimamo motivacije (link do tretjega članka). Večkrat pa se zgodi tudi, da so razlogi za naš neuspeh globlje narave – o tem bomo pisali danes.

Če želiš doseči novoletne zaobljube, potrebuješ sistem
Pa se je spet začelo novo leto. Verjeli smo, da bomo s prvim januarjem postali nova, boljša oseba. No, saj vemo, kako se to običajno konča – nekje med 15. in 20. januarjem, ko nam zmanjka zagona in se vrnemo k starim navadam. Ta datum se sicer hitro bliža, ni pa treba, da tudi letos naše zaobljube žalostno propadejo. Ne zato, ker bomo razkrili trik za neskončno motivacijo (ne obstaja), ampak zato, ker bomo bolje začrtali pot do dosege teh ciljev.