AvtorO.M.S.
Spomladanska alergija ali prehlad? Kako prepoznati razliko in kako si pomagati?
Zunaj sije sonce, narava se prebuja, ti pa ležiš v postelji z zamašenim nosom in solznimi očmi? Klasičen pomladni scenarij. Večno vprašanje pa je, ali gre za 'navadno' alergijo ali nadležen prehlad. Ker so simptomi izredno podobni, prehlad in alergijsko reakcijo pogosto zamenjamo, kar pomeni, da zaradi napačnega pristopa k zdravljenju po nepotrebnem dodatno trpimo. Kako torej ločiti med obojima in kaj narediti, da bi se počutili bolje?
Spomladanska utrujenost: Kaj jo povzroča in kako jo premagati
Pomlad se je začela, tudi uradno. In namesto da bi bili navdušeni, polni energije in zagona, smo utrujeno in leni. Kaj je razlog za spomladansko utrujenost in kako jo lahko premagamo?
Po jutru se dan pozna
Ker je marca večinoma tako v šoli kot na faksu zatišje, je toliko težje ohraniti vse dobre navade, ki smo jih tako dolgo mukotrpno gradili. V času, ko ni zunanje strukture, je toliko bolj pomembno, da se držiš svoje lastne. Najpomembnejša (in po mojem mnenju najslabše razumljena) je jutranja rutina.
Tvoji možgani so zviti – kako jih prelisičiti?
Tvoji možgani niso zares na tvoji strani. Ustvarjeni so bili za svet, ki je popolnoma drugačen od današnjega. V prejšnjem prispevku smo poskusili ustvariti sistem, ki ti pomaga, da ohraniš minimalne standarde kvalitetnega življenja, ki ga dejansko želiš. Da pa bi bolje razumeli, zakaj je nujno, da tak sistem uvedeš, je dobro razumeti, kako tvoja glava deluje in zakaj jo je tako težko spraviti v pogon.
Motivacija za lene in impulzivne
V prvem članku smo ugotovili, da se večina zelo težko zanaša na motivacijo. Tedni in meseci po izpitnem obdobju, ko ni nikakršnega pritiska od zunaj, ki bi nas prisilil, da ostanemo v gibanju, so torej odlična priložnost za to, da pozabimo na svoje cilje in zaobljube in počasi začnemo propadati.
Marec: čas nazadovanja?
Januar je mimo, februarja je konec. Za veliko večino ljudi je to obdobje, v katerem se je najtežje držati načrtov in zaobljub, ki smo si jih postavili na začetku leta. Logično – januarja nas je poganjala mešanica stresa pred izpiti in testi ter velika želja po tem, da se v tem letu zares spremenimo. Tudi februarja večina nekako še vedno ostane v pogonu, na fakulteti so izpiti, na gimnazijah informativni dnevi, ki te prisilijo, da razmišljaš o prihodnosti in gradiš gradove v oblakih.
Preveč izbire, premalo jasnosti: kako izbrati faks
Včasih se je težko odločiti že med kavo z mlekom in kapučinom. Ko pride do izbire fakultete, je odločitev za večino jasno še stokrat težja. To, da je od tega lahko odvisna tvoja prihodnost, seveda ne pomaga.
"Gremo skupaj na faks!" (in zakaj je to pogosto slaba ideja)
"Daj, gremo skupaj na faks! Bo enako kot v srednji, ampak še boljše!" Na prvi pogled zveni super. Zakaj bi se mučil s spoznavanjem novih ljudi, če lahko s sabo vzameš prijatelje in podoživiš srednjo šolo? Pazi, za tem se skriva precej pasti.
Opazuj študente na informativnih dnevih (povedali ti bodo vse)
Študentje na informativnih dnevih so tisti dan vsaj do neke mere igralci. Naloga je, da sicer odgovorijo na vprašanja, ampak seveda v čim boljši luči. "Ja, pri nas je super!" "Ful se družimo!" "Še enkrat bi izbral isto!" Na srečo večina ne zna preveč dobro igrati. In to je dobra novica – če znaš opazovati, boš hitro videl, kaj se skriva za fasado.
Informativci prihajajo: zakaj je pomemben vajb (in ne to, kar ti povejo)
Informativni dnevi so pred vrati. Po njih bo treba narediti precej pomembno življenjsko odločitev in izbrati faks, v katerem boš preživel velik del svojih naslednjih let. Resnica je, da so informativni dnevi pomembni in ti lahko dajo veliko informacij, ki olajšajo izbiro. Ampak to, kar ti bodo povedali, je v resnici dokaj postranskega pomena. Informativni dnevi so pravzaprav en velik marketinški dogodek. In kot pri vsakem marketingu je treba znati brati med vrsticami.
Sledenje zaobljubam je spoznavanje sebe
Pa je spet tu januar; čas, ko smo vsi prepričani, da bomo shujšali, nehali zapravljati čas in končno začeli živeti, kot želimo. Razlogov, zakaj več kot 90 % zaobljub ostane iz leta v leto neizpolnjenih, je več. Lahko manjka večja vizija, ki bi osmislila letne cilje (link do prvega članka). Morda smo zaobljube postavili na povsem napačen način (link do drugega članka). Zelo možno je, da manjka podporni sistem, ki bi nam pomagal takrat, ko nimamo motivacije (link do tretjega članka). Večkrat pa se zgodi tudi, da so razlogi za naš neuspeh globlje narave – o tem bomo pisali danes.
Če želiš doseči novoletne zaobljube, potrebuješ sistem
Pa se je spet začelo novo leto. Verjeli smo, da bomo s prvim januarjem postali nova, boljša oseba. No, saj vemo, kako se to običajno konča – nekje med 15. in 20. januarjem, ko nam zmanjka zagona in se vrnemo k starim navadam. Ta datum se sicer hitro bliža, ni pa treba, da tudi letos naše zaobljube žalostno propadejo. Ne zato, ker bomo razkrili trik za neskončno motivacijo (ne obstaja), ampak zato, ker bomo bolje začrtali pot do dosege teh ciljev.
Zakaj tvoje novoletne zaobljube (spet) ne bodo uspele?
Tu je januar – decembra pa smo si rekli, da bomo z novim letom postali popolnoma novi ljudje. Pomagal naj bi dolg seznam novoletnih zaobljub, ki jih bomo letos pa res uresničili. Nočem biti negativen – ampak verjetno se to samo od sebe ne bo izšlo. Večina novoletnih zaobljub propade, ker smo že v osnovi naredili velike napake. Brez skrbi, še je čas, da jih popraviš.
Novoletne zaobljube so super, kaj pa večja vizija?
Tu je januar, čas, da novoletne zaobljube, ki smo si jih zadali konec prejšnjega leta, tudi uresničimo. Ni skrivnost, da to večini ne uspe. In če se v večini člankov osredotočamo na to, da je krivda za neuspeh v nespecifičnosti naših ciljev ali pomanjkanju jasno začrtanih korakov, bomo tokrat šli v nekoliko drugo smer. Marsikatera novoletna zaobljuba žalostno propade, ker manjka jasna širša vizija, ki nam pove, kaj na dolgi rok, ne le v enem letu, želimo doseči v svojem življenju.
Varnostna rezerva ti bo prihranila veliko stresa
Biti dijak ali študent je milo rečeno zanimivo – želiš si čim bolj uživati v življenju, izkusiti nove stvari, ugotoviti, kaj želiš početi v življenju, hkrati pa na poti spoznati čim več zanimivih novih ljudi. Veliko stvari je na tvoji strani – imaš veliko časa, fleksibilnosti in mladostno energijo, da o zagonu in motivaciji niti ne govorimo. A zatakne se pri financah. Težko je doživeti in doseči vse, če si omejen na skromno štipendijo in smešno nizko plačilo za študentsko delo.
Investiraj v svojo prihodnost
V prejšnjih prispevkih smo predelali prve korake do finančne svobode – naučili smo se upravljati z denarjem, ustvarili smo varnostno rezervo in našli študentsko delo, s katerim solidno zaslužimo in tudi precej prihranimo. Če je vse šlo kot po maslu, se zdaj kupček na strani nabira, z njim pa bi si želeli nekaj narediti. Jasno, da bi ga s prijatelji zapravili v klubu, ob neskončnih kavicah ali kosilih, je vedno mamljiva opcija. Ampak verjetno ni treba posebej poudarjati, da obstajajo veliko pametnejše opcije.
Študentsko delo te bo finančno osvobodilo
V prejšnjih prispevkih smo se pogovorili o tem, da je nujno spremljati, kam točno tvoj denar sploh gre, in o tem, da se splača čim prej začeti graditi varnostno rezervo.
Nujni in nenujni stroški: kako lahko ena sama tabela spremeni tvoj odnos do denarja
Dijaki in študenti smo, finančno gledano, v precej sitni situaciji; mesečni dohodek je precej omejen, želje po izkoriščanju življenja pa velike. Zelo pogosto se nam zato zgodi, da nam finance začnejo uhajati izpod nadzora; usklajevanje stroškov študija in družabnega življenja nikakor ni enostavno.
Do boljše samopodobe: biti svoj največji fen ni nujno slabo
Vsi si želimo čim boljšo samopodobo, jasno. Redkokdo pa jasno izpostavi, da je za dobro samopodobo velikokrat treba sebe vsaj malo oboževati. Ne govorimo o tem, da je treba postati od realnosti odmaknjen narcis, ampak o tem, da je dobro biti iracionalno optimističen. Gotovo poznaš koga, ki vedno vidi svetlo plat vsakega dogodka, tudi ko mu življenje servira res težke preizkušnje. Izkaže se, da se od takšnega človeka lahko marsikaj naučimo, če želimo razviti močno pozitivno samopodobo.
Na čem temelji tvoje samospoštovanje?
Vsak je že srečal koga, ki je na površju deloval neverjetno samozavestno, a se je zlomil ob najmanjši kritiki. Paradoks je enostavno pojasniti, če poznamo razliko med samopodobo in samospoštovanjem. Samopodoba ti pove, kako se vidiš; samospoštovanje ti pove, kako se vrednotiš oz. kakšno vrednost pripisuješ sebi.
Samozavest se začne s samogovorom
Želiš izboljšati svojo samozavest? Bodi pozoren na to, kaj si govoriš v svoji glavi! Pogovor s samim seboj je močno povezan s tem, kako se počutiš v svoji koži. Tvoja glava je neverjetno močna; vse je v glavi, vključno s tvojo zaznavo sebe. Večina je že slišala za raziskavo, v kateri so tisti, ki so samo vizualizirali metanje na koš, po enem mesecu bili tako dobri kot tisti, ki so dejansko vsak dan vadili v telovadnici. Kar razmišljaš, to si.
Samozavest izvira iz tebe (in ne iz drugih)
Samozavest je zelo izmuzljiva tema. Veliko ljudi na prvi pogled deluje samozavestno, ko pa si nekaj časa z njimi, hitro ugotoviš, da je vse skupaj le krhka maska. Drugi na prvi pogled delujejo čisto povprečno, ko pa si nekaj časa z njimi, nenadoma ugotoviš, da imajo globoko in trdno jedro, ki ga malokatera stvar zamaje.
Distrakcije so ubijalec produktivnosti
Delaš tisto seminarsko, pišeš esej ali se učiš za izpit, in se ti itak ne da. Ni zabavno. Vleče te, da bi malo pogledal na telefon, ki je točno 10 cm stran. Čez eno uro si še vedno na isti strani skripte in globoko v nekem obskurnem internetnem rabbitholu.
Uspeh v šoli se začne z dobrim življenjem
Se spomniš kakšnega sošolca, ki je v šoli ali na faksu zelo uspešen, pa se zdi, da se sploh ne trudi? Večina misli, da zaradi tega, ker je pač zelo inteligenten in se hitro uči.
Kako ne zasovražiti dela?
Praktično vsakega je že kdaj zagrabila huda panika, ko je pomislil na vse svoje obveznosti za šolo ali faks. In potem se ure in ure siliš delati, po parih dneh pa pride totalna izčrpanost in ne moreš narediti prav nič. Nič ni narobe s tabo – samo pristop je bil napačen.
'Optimalni slog učenja' je pogosto velika past
Novo šolsko in študijsko leto je tu, s tem pa je internet preplavila gora informacij o tem, kako se "pravilno" in "optimalno" učiti. Praktično vsak produktivnosti influencer je že naložil goro videov, ki naj bi ti pomagali z minimalno dela priti do čim boljšega uspeha. Ampak pozor – slepo sledenje nasvetom iz interneta te lahko spravi v veliko frustracijo!
VLOG: Kaj vidiš, ko pogledaš v ogledalo?
Pritiski sošolcev, sovrstnikov, staršev in družbe lahko vplivajo na to, kako sami sebe doživljamo in kaj vidimo, ko se pogledamo v ogledalo. Čeprav se nam zdi, da se ves svet vrti okrog nas in da vsi opazijo tisti mozolj sredi nosu, pa nas je Oskar opozoril, da temu ni ravno tako. Mite in resnice o samopodobi je razkrival v sodelovanju s strokovnjakinjo, Melito Kuhar, univerzitetno dipl. socialno pedagoginjo.
