AvtorO.M.S.
Zakaj tvoje novoletne zaobljube (spet) ne bodo uspele?
Tu je januar – decembra pa smo si rekli, da bomo z novim letom postali popolnoma novi ljudje. Pomagal naj bi dolg seznam novoletnih zaobljub, ki jih bomo letos pa res uresničili. Nočem biti negativen – ampak verjetno se to samo od sebe ne bo izšlo. Večina novoletnih zaobljub propade, ker smo že v osnovi naredili velike napake. Brez skrbi, še je čas, da jih popraviš.
Novoletne zaobljube so super, kaj pa večja vizija?
Tu je januar, čas, da novoletne zaobljube, ki smo si jih zadali konec prejšnjega leta, tudi uresničimo. Ni skrivnost, da to večini ne uspe. In če se v večini člankov osredotočamo na to, da je krivda za neuspeh v nespecifičnosti naših ciljev ali pomanjkanju jasno začrtanih korakov, bomo tokrat šli v nekoliko drugo smer. Marsikatera novoletna zaobljuba žalostno propade, ker manjka jasna širša vizija, ki nam pove, kaj na dolgi rok, ne le v enem letu, želimo doseči v svojem življenju.
Varnostna rezerva ti bo prihranila veliko stresa
Biti dijak ali študent je milo rečeno zanimivo – želiš si čim bolj uživati v življenju, izkusiti nove stvari, ugotoviti, kaj želiš početi v življenju, hkrati pa na poti spoznati čim več zanimivih novih ljudi. Veliko stvari je na tvoji strani – imaš veliko časa, fleksibilnosti in mladostno energijo, da o zagonu in motivaciji niti ne govorimo. A zatakne se pri financah. Težko je doživeti in doseči vse, če si omejen na skromno štipendijo in smešno nizko plačilo za študentsko delo.
Investiraj v svojo prihodnost
V prejšnjih prispevkih smo predelali prve korake do finančne svobode – naučili smo se upravljati z denarjem, ustvarili smo varnostno rezervo in našli študentsko delo, s katerim solidno zaslužimo in tudi precej prihranimo. Če je vse šlo kot po maslu, se zdaj kupček na strani nabira, z njim pa bi si želeli nekaj narediti. Jasno, da bi ga s prijatelji zapravili v klubu, ob neskončnih kavicah ali kosilih, je vedno mamljiva opcija. Ampak verjetno ni treba posebej poudarjati, da obstajajo veliko pametnejše opcije.
Študentsko delo te bo finančno osvobodilo
V prejšnjih prispevkih smo se pogovorili o tem, da je nujno spremljati, kam točno tvoj denar sploh gre, in o tem, da se splača čim prej začeti graditi varnostno rezervo.
Nujni in nenujni stroški: kako lahko ena sama tabela spremeni tvoj odnos do denarja
Dijaki in študenti smo, finančno gledano, v precej sitni situaciji; mesečni dohodek je precej omejen, želje po izkoriščanju življenja pa velike. Zelo pogosto se nam zato zgodi, da nam finance začnejo uhajati izpod nadzora; usklajevanje stroškov študija in družabnega življenja nikakor ni enostavno.
Do boljše samopodobe: biti svoj največji fen ni nujno slabo
Vsi si želimo čim boljšo samopodobo, jasno. Redkokdo pa jasno izpostavi, da je za dobro samopodobo velikokrat treba sebe vsaj malo oboževati. Ne govorimo o tem, da je treba postati od realnosti odmaknjen narcis, ampak o tem, da je dobro biti iracionalno optimističen. Gotovo poznaš koga, ki vedno vidi svetlo plat vsakega dogodka, tudi ko mu življenje servira res težke preizkušnje. Izkaže se, da se od takšnega človeka lahko marsikaj naučimo, če želimo razviti močno pozitivno samopodobo.
Na čem temelji tvoje samospoštovanje?
Vsak je že srečal koga, ki je na površju deloval neverjetno samozavestno, a se je zlomil ob najmanjši kritiki. Paradoks je enostavno pojasniti, če poznamo razliko med samopodobo in samospoštovanjem. Samopodoba ti pove, kako se vidiš; samospoštovanje ti pove, kako se vrednotiš oz. kakšno vrednost pripisuješ sebi.
Samozavest se začne s samogovorom
Želiš izboljšati svojo samozavest? Bodi pozoren na to, kaj si govoriš v svoji glavi! Pogovor s samim seboj je močno povezan s tem, kako se počutiš v svoji koži. Tvoja glava je neverjetno močna; vse je v glavi, vključno s tvojo zaznavo sebe. Večina je že slišala za raziskavo, v kateri so tisti, ki so samo vizualizirali metanje na koš, po enem mesecu bili tako dobri kot tisti, ki so dejansko vsak dan vadili v telovadnici. Kar razmišljaš, to si.
Samozavest izvira iz tebe (in ne iz drugih)
Samozavest je zelo izmuzljiva tema. Veliko ljudi na prvi pogled deluje samozavestno, ko pa si nekaj časa z njimi, hitro ugotoviš, da je vse skupaj le krhka maska. Drugi na prvi pogled delujejo čisto povprečno, ko pa si nekaj časa z njimi, nenadoma ugotoviš, da imajo globoko in trdno jedro, ki ga malokatera stvar zamaje.
Distrakcije so ubijalec produktivnosti
Delaš tisto seminarsko, pišeš esej ali se učiš za izpit, in se ti itak ne da. Ni zabavno. Vleče te, da bi malo pogledal na telefon, ki je točno 10 cm stran. Čez eno uro si še vedno na isti strani skripte in globoko v nekem obskurnem internetnem rabbitholu.
Uspeh v šoli se začne z dobrim življenjem
Se spomniš kakšnega sošolca, ki je v šoli ali na faksu zelo uspešen, pa se zdi, da se sploh ne trudi? Večina misli, da zaradi tega, ker je pač zelo inteligenten in se hitro uči.
Kako ne zasovražiti dela?
Praktično vsakega je že kdaj zagrabila huda panika, ko je pomislil na vse svoje obveznosti za šolo ali faks. In potem se ure in ure siliš delati, po parih dneh pa pride totalna izčrpanost in ne moreš narediti prav nič. Nič ni narobe s tabo – samo pristop je bil napačen.
'Optimalni slog učenja' je pogosto velika past
Novo šolsko in študijsko leto je tu, s tem pa je internet preplavila gora informacij o tem, kako se "pravilno" in "optimalno" učiti. Praktično vsak produktivnosti influencer je že naložil goro videov, ki naj bi ti pomagali z minimalno dela priti do čim boljšega uspeha. Ampak pozor – slepo sledenje nasvetom iz interneta te lahko spravi v veliko frustracijo!
VLOG: Kaj vidiš, ko pogledaš v ogledalo?
Pritiski sošolcev, sovrstnikov, staršev in družbe lahko vplivajo na to, kako sami sebe doživljamo in kaj vidimo, ko se pogledamo v ogledalo. Čeprav se nam zdi, da se ves svet vrti okrog nas in da vsi opazijo tisti mozolj sredi nosu, pa nas je Oskar opozoril, da temu ni ravno tako. Mite in resnice o samopodobi je razkrival v sodelovanju s strokovnjakinjo, Melito Kuhar, univerzitetno dipl. socialno pedagoginjo.
