čustva
To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?
Preprosti načini, s katerimi lahko poskrbimo za svoje duševno zdravje
Živimo v času, v katerem smo iz najrazličnejših strani obdani z nešteto informacijami. Različni duhovni, fitnes in drugačni guruji nam vsak iz svoje strani podajajo nasvete in pravila za dobro življenje, kaj kmalu pa se zaradi nakopičenega znanja lahko izgubimo.
Psihologija barv: Kaj naj bi najljubše barve oblačil v tvoji garderobi povedale o tebi?
V povezavi z barvami, njihovo priljubljenostjo in trendi, ki se pojavljajo, obstajajo številne zanimive študije. Raziskuje jih tudi psihologija sama. Barve nam popestrijo življenje in kot zanimivost, bolj za šalo kot zares, si poglejmo, kaj naj bi izbira najljubše barve povedala o nas.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Previdno, če imate to stanje
Atopijski dermatitis in težave z razdraženo in atopično kožo so vse bolj razširjene težave, ki ne vplivajo zgolj na kožo posameznika, temveč tudi na njegovo samozavest. Koža je namreč pogosto razdražena, rdeča, suha, pojavljajo se celo ekcemi, zaradi česar številni kožo skrivajo in se izogibajo medosebnim stikom. Prav zato je pomembno, da oseba, ki trpi za tem stanjem, najde ustezno kozmetiko, ki mu pomaga, veliko pa lahko naredi tudi s prilagajanjem v vsakodnevnem življenju.
Tako lahko neizražena čustva vplivajo na naše telo
Duševne 'brazgotine' so očem nevidne, a naše telo se na stres in negativna čustva odziva na načine, ki lahko na koncu vodijo v bolečino. To še posebej velja za situacije in čustva, ki ostanejo neizražena.
V pisanju je moč – kako in zakaj?
Življenjski prehodi, kot smo že omenili, niso vedno lahko, še manj pa prijetni. Vsekakor pa na koncu, ko preidemo čez takšna in drugačna obdobja, vidimo, da so bila vredna izzivov, ki smo jih prišli.
8 stvari, za katere si lahko hvaležen, tudi ko se ti zdi vse brez zveze
Ti po glavi 'plešejo' misli, da si najbolj nesrečen človek, četudi imaš skoraj vse, kar morda kdo drug niti nima? Naj ti povemo nekaj razlogov, zakaj si lahko v vsakem trenutku hvaležen.
Ste že slišali za moč hvaležnosti?
Vsak od nas ima svojo zgodbo, ki je edinstvena, unikatna in posebna. Definirajo nas morda na videz povsem podobne, a hkrati različne izkušnje, vzorci in okolje, iz katerega izhajamo. Mnogi med nami tako večino svojih dni ne vidijo smisla v izzivih, s katerimi se soočajo, velikokrat se tudi osredotočamo na vse tisto slabo, kar je za nami, ob nas in pred nami, le malokrat pa pomislimo na vse tisto, kar imamo. Predvsem ob sebi.
Bodite pozorni: Simptomi GERB-a lahko močno spominjajo na simptome prehlada
Simptome gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB) lahko pogosto zamenjujemo s simptomi prehlada. Želodec namreč povzroča težave, ki jih sprva sploh ne povezujemo nujno z želodcem. Med drugimi tudi in predvsem na primer trdovratni kašelj.
Prednosti in slabosti intuitivnega prehranjevanja
Na kratko – koncept intuitivnega prehranjevanja poenostavljeno predstavlja filozofijo proti dietam in ljudje, ki sprejmejo to tehniko intuitivnega prehranjevanja, niso nikoli na dieti, ne pazijo nujno na to, kakšne količine hrane pojejo, ker pojedo toliko, kolikor 'čutijo', da je prav za njihovo telo. Kakšne so prednosti takšnega prehranjevanja, kakšne so slabosti?
Ste introvert ali ekstrovert? Mogoče kaj drugega?
Ljudje se večkrat sprašujemo, kdo pravzaprav smo in kam sodimo. Vsak od nas se ponaša z določenimi lastnostmi, ki tako ali drugače lahko vplivajo na naša življenja. Med bolj poznanimi tipi osebnosti največkrat navajamo introverte ali ekstroverte, medtem ko je redko kdo le eno ali drugo.
Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.
Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Britanska kraljeva družina in njeno spopadanje s stigmo duševnega zdravja
Danes se o duševnem zdravju, na srečo, govori veliko več kot prej, prav tako pa o pomembnosti izražanja čustev in ne označevanju le-teh s 'slabimi' ali 'dobrimi'. Čustva in občutja zgolj so. Niso ne slaba ne dobra, vsekakor pa obstaja ves repertoar – od izjemno prijetnih do skrajno neprijetnih.
10 stvari, ki jih fantje ne bi smeli NIKOLI reči svoji punci
Naslednje stvari se ne smejo izgovoriti niti v šali!
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Zakaj je pomembno, da ne verjamemo vsemu, kar govori naš um?
Ste tudi vi med tistimi, ki velikokrat preprosto ne morejo izklopiti takšnih in drugačnih misli? Se tudi vi (pre)večkrat počutite, kot da ste nenehno v svoji glavi, izgubljeni v svojih mislih in celo večkrat odtavate in sploh niste prisotni v trenutku?
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
Kdaj ne bi smeli prezreti svoje nenehne 'razdražljivosti'?
Se vam zdi, da se vaše 'slabo razpoloženje' nikakor ne konča, ne glede na to, kaj se dogaja, kaj se vam zgodi ali pa kaj doživljate?
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Vse, česar niste vedeli o zavisti
Zavist je neprijeten občutek, ki ga lahko doživimo ob nekom, ki ima nekaj, česar sami nimamo. To pomeni, da bi si želeli biti v situaciji druge osebe, a to ni (vedno) mogoče.
Histrionična osebnostna motnja: dramatično vedenje, ki vzbuja pozornost
Že izraz histrion, ki pomeni dramatično ali teatralno, nam razkrije, da gre pri histrionični osebnostni motnji za duševno stanje, za katero je značilna izrazita čustvenost in iskanje pozornosti. Te osebe svojo samopodobo gradijo na odobravanju in potrditvi drugih in imajo ogromno potrebo po tem, da so opažene. Motnja se običajno pojavi v obdobju najstništva ali zgodnji odraslosti ter vpliva na odnose in uspešnost pri delu.
Projekcija kot obrambni mehanizem
Projekcija je obrambni mehanizem, ki vključuje pripisovanje lastnih občutkov, želja ali lastnosti drugi osebi, skupini, živali ali predmetom. Ljudje uporabljamo obrambne mehanizme zato, da se zaščitimo pred tesnobo in notranjim neugodjem. Čeprav projekcija zanika ali izkrivlja resničnost, ni vedno problematična. V nadaljevanju si oglejte primere projiciranja in preverite, kdaj lahko ta obrambni mehanizem postane težava za duševno zdravje.
Obstaja povezava med črevesnim neravnovesjem in duševnimi boleznimi?
Vse več študij kaže, da imajo ljudje, ki trpijo za depresijo in anksioznostjo, osiromašeno črevesno floro. Vendar se zdi, da slednje ni omejeno na duševne bolezni.
Tudi vi jemljete stvari osebno?
Stvari, ki jih delajo in govorijo drugi, bolj malo povedo o nas. Ne glede na to, kaj se zgodi. Vsaj ne na način, kot si predstavljamo in kot radi predvidevamo. Ena najbolj fascinantnih stvari pri ljudeh je, da če v isto sobo postavite deset posameznikov, ob istem času in v isto situacijo in jih prosite, da opišejo, kaj se je zgodilo, boste dobili deset različnih zgodb. Nihče ne laže in nihče si nujno ne izmišljuje. Vsaka oseba je pozorna na različne stvari in ustvarja različne pomene na podlagi lastnih interesov, filtrov in vsebin, ki jih nosi znotraj sebe.
Znaki, ki kažejo, da ste v zdravem odnosu
V zadnjem času obstaja malo morje knjig in člankov, ki nam govorijo, kaj točno bi morali iskati pri popolnem partnerju in kakšno bi moralo biti zdravo razmerje. Dejstvo je, da popolnega partnerja ni, stvari pa so veliko bolj preproste, kot si upamo priznati.
Vzponi in padci življenja v psihološki perspektivi
Na življenjski poti se prav vsi srečamo tako z vzponi kot s padci. S slednjimi se je običajno težje soočiti, so pa pomemben del poti.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
