Čustev
''Moderni človek večino svojega budnega življenja preživi na avtopilotu''
Živimo v času, ki od nas zahteva hitre odzive na najrazličnejše dražljaje. V tempu življenja, ki je vedno hitrejši, pri čemer naš vsakdan postaja vse polnejši, je pomembno, da se od časa do časa znamo tudi ustaviti in prisluhniti, kaj nam govori naše telo, navsezadnje pa naša duša.
Spopadanje z neprijetnimi občutki ob trenutnem dogajanju
Šolanje na domu, preživljanje večine časa s starši in sorojenci, opravljanje vseh obveznosti in odrezanost od 'družbene normalnosti', ki smo jo še nedolgo nazaj poznali in imeli radi ... V trenutnih razmerah verjetno ni nikomur rožnato, posebej, ko dodatno vidimo, da vsak od nas stvari doživlja na svojevrsten način – eni bolj pozitivno, drugi negativno. Kako se spopasti z neprijetnimi občutki in celotnim dogajanjem?
Kako nas otroštvo oblikuje?
Prav tako kot temelji hiše so tudi izkušnje iz otroštva osnova, na kateri gradimo življenje. Če ti temelji niso trdni, kar pomeni, da imamo čustvene razpoke in rane, lahko to vpliva na strukturo našega življenja v odraslosti.
5 stvari, ki jih čustveno inteligentni ljudje v odnosih počnejo drugače
Večkrat lahko poslušamo, da so konflikti zdravi in tako rekoč nujen in sestavni del vsakega odnosa. Vsekakor je temu res tako, toda na tem mestu gre poudariti, da konflikti v čustveno zrelih odnosih pravzaprav niso 'konflikti', temveč jih lahko imenujemo 'izmenjavanje mnenj'. To pa je prva stvar, ki jo čustveno inteligentni ljudje v odnosih počnejo drugače.
Kaj povzroča sindrom razdražljivega črevesja?
Sindrom razdražljivega črevesa naj bi ugotovili pri kar polovici bolnikov, ki obiščejo specialistično gastroenterološko ambulanto. Običajno se pojavi v zgodnji odrasli dobi in srednjih letih, pri ženskah pa naj bi bil dvakrat pogostejši kot pri moških.
8 mitov o paničnih napadih
Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.
Branje mimike pod zaščitno masko
Čeprav je koronavirus, ki je letošnje leto svet obrnil na glavo, očem neviden, so eden od zelo očitnih znakov pandemije zaščitne maske. Marsikdo je mislil, da bo njihova uporaba kratkega veka, a vse bolj očitno postaja, da bodo z nami še precej časa. Ne preostane nam torej drugega, kot da jih sprejmemo kot del življenja in se naučimo potrebnih veščin, med katere sodi tudi branje mimike. Imate tudi vi težave, ker nikoli ne veste, kaj misli in kako se počuti oseba, s katero se pogovarjate, ko nosi masko? Predstavljamo vam nekaj namigov, na kaj je treba biti pozoren.
Kaj je Aspergerjev sindrom?
Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Posamezniki kažejo primanjkljaje na področju socialne interakcije, komunikacije ter imajo zelo omejen izbor vedenja in interesov. Od drugih tipov avtizma se loči predvsem po ohranjenih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Strokovnjaki menijo, da pri Aspergerjevem sindromu ne moremo govoriti o motnji, pač pa o vseživljenjskem stanju.
Kako se soočiti z zavrnitvijo?
Življenje je morje neskončne izbire. Izbire pravih stvari, pravih trenutkov in pravih ljudi. Ko dejansko živimo in si dovolimo želeti in upati, je zavrnitev vedno mogoča. Mnogo ljudi pravi, da nanje ne vpliva, a vsi vemo, da čustva ob njej niso ravno prijetna. Kako se lahko naučiš soočati z zavrnitvijo?
9 mitov o čustvih
Čustva – tako univerzalna in tako zelo osebna hkrati. Življenjsko pomembna, a še vedno zavita v tančico skrivnosti. Nietzsche je nekoč dejal, da smo pogosto najbolj nevedni ravno pri stvareh, ki so nam najbližje. V tem pogledu nam ni nič bližje kot lastna čustva, a kljub temu jih pogosto ne razumemo. Zakaj sploh čutimo? Imamo lahko nadzor nad čustvi? In kaj sploh so čustva?
VLOG: Tudi ti tlačiš svoja čustva?
V družbi se velikokrat pogovarjamo, da s čustvi ni popolnoma nič narobe in da bi se morali vsi truditi za bolj odprto in lahkotno komunikacijo. Se obravnavamo kot enake, glede na spol, ali pa so še vedno prisotni predsodki, ali o moških ali o ženskah? Tokrat je Oskar s strokovnjakinjo govoril, da imajo tudi moški pravico do izražanja svojih čustev in navsezadnje, da predvsem z izražanjem tistih manj prijetnih čustev ni popolnoma nič narobe.
Ko ljubezen postane enosmerna ulica
Nemalo ljudi tako zelo hrepeni po intimi, da so se pripravljeni spustiti v razmerje z nekom, ki jim ne nudi niti osnovne varnosti, sproščenosti, še manj pa ljubezni. Psihologi opozarjajo, da enostranski odnosi močno vplivajo na človekovo čustveno in fizično zdravje, kar ima za posledico tudi stres in tesnobo. Če vam notranji glas daje opozorilne znake, morate kritično presoditi svoj odnos.
VLOG: Ko se starša ločujeta
Si tudi ti otrok ločenih staršev? Potem veš, da ločitev močno vpliva na posameznika. Že v tako težkem obdobju, v katerem se znajdemo v puberteti, nas lahko ločitev staršev še dodatno obremeni. Navalu vseh čustev, ki jih imamo v sebi, se pridružita še zmeda in strah, s katerima pa ne vemo, kako in kaj. Tokrat smo se s strokovnjakinjo pogovarjali o ločitvi staršev, kako ta vpliva na otroke in na mlade odrasle ter navsezadnje, kako si lahko, če nam niso že starši, vsaj nekoliko pomagamo in olajšamo zadeve sami z razumevanjem situacije.
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Zakaj je osebnostna rast pomembna?
V preteklosti je bil fenomen osebnostne rasti še neznan, saj so se bili ljudje primorani ukvarjati s preživetjem, prostora za delo na sebi ni bilo. Z vse večjo blaginjo pa je vzniknilo tudi vse večje poznavanje psihologije človeka, njegovega počutja in čustev. V današnjem času je osebnostna rast del naših življenj in vsak, ki želi biti v življenju bolj uspešen, pomirjen s seboj in srečen, se poda na pot raziskovanja sebe, svojih šibkosti in potencialov.
Čustva in vrste čustvenih odzivov
Različne vrste čustev vladajo v našem vsakdanjem življenju, na podlagi teh pa se odločamo in sprejemamo odločitve, ko smo srečni, žalostni, jezni, v dolgočasju ali pa celo frustrirani. Aktivnosti, hobije in različne okoliščine izbiramo na podlagi čustev, razumevanje teh pa nam pomaga pri lažjem krmarjenju v življenju. Kaj sploh so čustva in kakšni so čustveni odzivi?
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Kakšen je pomen joka?
Jočemo, ko smo srečni, žalostni, jezni, frustrirani in tudi ko smo ganjeni. Kje se skriva razlog za jok?
Kako se nizka samopodoba kaže v partnerskih odnosih?
Ali imamo nizko samopodobo, lahko ugotovimo tudi tako, da naredimo spisek vseh preteklih partnerstev in razmislimo, kakšno vlogo smo v njih imeli, kakšno vzdušje je prevladovalo, kako so se končala.
4 miti o stresu, ki so napačni in škodljivi
Ljudje imamo veliko napačnih predpostavk o stresu – od tega, kako pogost je, do tega, kako nevaren je dejansko lahko.
Simptomi, ki jih nikakor ne smete zanemariti
Nekateri na videz psihični simptomi so pogosto posledica fizičnih težav, lahko pa je ravno obratno. Glavobol, pomanjkanje energije, nespečnost ali izguba želje po seksu so lahko simptomi veliko resnejših psihičnih težav, kot se zdi na prvi pogled.
Z risanjem in barvanjem nad stres in tesnobo
Kolikokrat ste se že zalotili, kako med dolgim telefonskim pogovorom ali sestankom rišete na list papirja različne like? Navadno so to kvadrati in krogci, spirale, križci in podobni simboli. Takšno risanje je običajno nezavedno in predstavlja neke vrste sprostitev napetosti in stresa, nekateri pa z njim preganjajo tudi dolgčas. A če se s preprostih simboličnih skic, ki jih imajo nekateri polne beležke, osredotočimo na risanje (tudi barvanje) v pravem pomenu besede, lahko odkrijemo, kako zelo lepa je ta dejavnost, ki človeka posrka v čisto drug svet. Svet miru in sprostitve. Če se torej vsakodnevno spopadate s stresom, se rešitev morda skriva prav v likovni umetnosti.
7 zlatih pravil konstruktivnega prepiranja
Bodimo iskreni – tudi ko vstopimo v zvezo z nekom, ki se nam zdi pravi princ na belem konju ali sorodna duša, ki smo jo čakali vse življenje, se bomo še vedno prepirali Morda ne čisto na začetku, ko se še cedita med in mleko, sčasoma pa zagotovo. Dlje časa ko smo z nekom v zvezi, več stvari nas začne pri njem motiti. Prepiramo se zaradi banalnosti, kot so dvignjene straniščne deske, razmetano perilo, kdo bo peljal ljubljenčka na sprehod, pa tudi zaradi težjih tem, ki pridejo skupaj z družinskimi razprtijami, razkorakih v vrednotah in življenjskih željah. Življenje naše odnose vedno preizkuša z različnimi izzivi, način soočanja s težavami in pogled na nesoglasja pa sta tista, ki določata, ali bo naša zveza obstala. Najbolj srečni pari so tisti, ki težav ne pometajo pod preprogo in se ne bojijo konfliktov, temveč jih uporabijo sebi v prid.
Boljša samopodoba lahko pomeni boljše življenje
Kakšna je vaša samopodoba? Pravzaprav jih imate več, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka Branka Strniša. “Lahko imamo na enem področju izrazito dobro samopodobo, medtem ko nam na drugem peša." Lahko ste na svojem področju dela zelo samozavestni, vendar se počutite negotovo, če morate na sestanek, na katerem ste primorani o svojem delu govoriti z neznanci.
Ne bojte se jokati, solze zdravijo bolečino in izboljšajo razpoloženje
Solz se ne bi smeli sramovati, ker imajo lahko očiščevalni učinek. Jok nam namreč pomaga, da se umirimo in si povrnemo izgubljeno čustveno ravnovesje.
8 psiholoških kompleksov, ki jih je vredno poznati
Kompleksi so osnovniki gradnik naše psihe. Gre za temeljne vzorce čustev, zaznav in želja v našem nezavednem, ki vplivajo na naše življenje. Med najbolj znana zagotovo sodita kompleks manjvrednosti in večvrednosti, ki ju poznamo vsi. Mnogi kompleksi pa so dobili ime tudi po literarnih junakih in grški mitologiji, kot je denimo Ojdipov kompleks. Sicer pa je kompleks psihoanalitični izraz, ki ga obsežneje najdemo v delih Carla Junga in Sigmunda Freuda.
Tipi ljudi, ki jih v življenju ne potrebujete
Ste v življenju kdaj delali inventuro prijateljstva? Podobno kot pri partnerskem odnosu gre tudi v tem primeru za pregled, kakšni ljudje vas v življenju obkrožajo. Navdihujoči, spodbudni, takšni, ob katerih lahko rastete in na katere se lahko vedno zanesete? Ali pa morda takšni, ki vam jemljejo energijo, vas ne upoštevajo in ob katerih sploh niste slišani. Četudi so sliši nenavadno, se tudi v prijateljstvu lahko ujamemo v vrtinec nefunkcionalnih odnosov, ki več kot dajejo, jemljejo. Tokrat izpostavljamo 7 tipov ljudi, ki jih je zavoljo lastnega ravnovesja bolje imeti na razdalji.
Kaj se zgodi, ko zapustite nefunkcionalen odnos?
Vztrajanje v nefunkcionalnih partnerskih odnosih je največkrat posledica težkih izkušenj v otroštvu. Oropajo nas občutka vrednosti, zadovoljstva, svobode in odvzamejo smisel. A če zberemo toliko moči, da prekinemo moč preteklosti in se odločimo postaviti na svoje noge, pridemo do čustvene osvoboditve, ki nam zopet da vero vase.
3 temelji duševnega zdravja, ki so ključnega pomena za srečno življenje
V zadnjih letih smo priča vse večji ozaveščenosti o pomenu duševnega zdravja. Veliko je govora o izgorelosti, čuječnosti, depresiji ter ostalih trendih in tegobah sodobnega časa. Rezultat tega je vztrajno rušenje tabujev in zavedanje, da smo predvsem sami odgovorni za svoje počutje. V povezavi s to temo izpostavljamo tri stebre duševnega zdravja, ki so ključnega pomena za izpopolnjeno, kakovostno in srečno življenje.
