črevesne
Naše zdravje se začne in konča v želodcu
Želodec je velik, votel mišični organ. Polni se s hrano, ki jo zaužijemo in ki vanj pride skozi požiralnik. Želodec izloča kislino in encime, ki razgradijo oz. prebavijo hrano, ta pa naprej potuje do dvanajsternika, ki je začetni del tankega črevesja. Na srečo želodec hitro reagira na moteče dejavnike prehranjevanja in nas tako opozori na nevarnost.
15 nasvetov za ohranjanje zdravega mehurja
Ljudje redko govorimo o zdravju mehurja, vendar zadeva vse nas. Kako ga lahko ohranjamo zdravega, zakaj je to pomembno in predvsem katere navade sprejeti, da bo mehur resnično dobro in optimalno deloval za nas?
Vse prednosti uživanja koruze
Koruza je vsestransko in osnovno živilo, ki ponuja vrsto koristi za zdravje. Kakšno hranilno vrednost ima, kakšne potencialne koristi za zdravje in navsezadnje, kako jo lahko vključimo v prehrano?
Zakaj pride do laktozne intolerance?
S staranjem se postopno slabšajo fiziološke funkcije organizma, s tem pa tudi vzdrževanje ravnovesja v telesu. Kar zadeva prebavo, se pojavijo pomembne strukturne spremembe organov oziroma žlez, ki proizvajajo prebavne sokove, kot so želodčna kislina, bikarbonat, encimi in slina. Pri encimih velja še posebej izpostaviti laktozno intoleranco, ki velja za najbolj znano in eno najpogostejših s starostjo povezanih prebavnih težav. Žal, ni edina!
Kaj je herpetiformni dermatitis?
Kaj je herpetiformni dermatitis, kako se zdravi in zakaj se pojavi? Vse to izveste v nadaljevanju.
Nalezljive črevesne bolezni, ki nam pretijo poleti
Črevesne nalezljive bolezni so najpogostejše nalezljive bolezni na svetu. Skupno jim je, da se prenašajo po fekalno-oralni poti, kar pomeni, da se povzročitelji izločajo z blatom, v telo pa vstopajo skozi usta. Pomembno vlogo pri prenosu, piše Kreni Zdravo, imajo umazane roke in hrana živalskega izvora. Za črevesnimi boleznimi pogosteje zbolevamo poleti, saj visoke temperature spodbujajo razmnoževanje patogenov.
Najpogostejše prebavne motnje, preventiva in pomoč
Kdaj so želodčne težave premostljive narave in kdaj so morda posledica prebavnih motenj? Zakaj se le-te ponavljajo in kako si lahko pomagamo? V prvi vrsti je pomembna zmernost.
Če greste na veliko potrebo več kot tolikokrat, lahko to predstavlja težavo
Zmotno je prepričanje, da bi morali blato odvajati vsak dan in to takoj, ko se zbudimo. Pogostost in kdaj se po mnenju zdravnikov od človeka do človeka zelo razlikuje.
To je največja napaka, ki jo naredimo, ko se odločimo za hujšanje
Mnogo ljudi ni zadovoljnih s svojo zunanjo podobo. Poleg znakov staranja so za to v največji meri krivi odvečni kilogrami. Ti se praviloma ne pojavijo čez noč, temveč se počasi in precej neopazno nalagajo na naša stegna, boke, trebuh ter ostala kritična področja. Ko nas začnejo motiti, se jih želimo seveda čim prej znebiti, zato smo pripravljeni poseči po številnih, v mnogih primerih precej drastičnih dietah. A te na dolgi rok, žal, ne bodo učinkovale.
Ekstremna vročina lahko privede do nepričakovanega simptoma
Določena zdravstvena tveganja, ki jih prinese poletje, so nam znana – sončne opekline, vročinski udar in denimo dehidracija. Manj pogosto pa govorimo o precej pogosti težavi in simptomu, ki se pojavi, ko narastejo temperature – driski.
'Filane' paprike na prav poseben način
Polnjene paprike so ena tistih jedi, ki v poletnih mesecih večkrat kraljuje na naših krožnikih. Še posebej priljubljene so v sredini poletja, ko je sezona domačih paprik na vrhuncu. Največkrat jih pripravimo na 'klasičen' način, torej nadevane z mletim mesom in rižem ter kuhane v paradižnikovi omaki, a je možnosti za njihovo pripravo še veliko več. Poskusite nekaj novega, drugačnega, predvsem pa prijaznega do vaše prebave!
Vnetje debelega črevesa, ki povzroča drisko
Mikroskopski kolitis je vnetje debelega črevesa, ki povzroča dolgotrajno vodno drisko. Motnja je dobila ime po dejstvu, da je treba tkivo debelega črevesa pregledati pod mikroskopom, da bi ga identificirali, saj je tkivo lahko videti normalno s kolonoskopijo ali fleksibilno sigmoidoskopijo.
To bi morali jesti v vročih poletnih dneh
Poleti se naša vsakodnevna rutina spremeni. Dnevi so daljši, vzdušje na delovnem mestu je bolj sproščeno, naš urnik pa manj natrpan. Večina si privošči teden ali dva dopusta, kjer gibanje, kot smo ga vajeni doma, ni v prvem planu. Vse te spremembe zaznava tudi naš organizem, še posebej burno pa se lahko nanje odzove prebava. Prav zato je pomembno, da tudi v poletnih dneh skrbimo za uravnoteženo in zdravo prehrano, s poudarkom na vlakninah in probiotikih.
Zakaj pride do neprebavljene hrana v iztrebku?
Včasih lahko v našem blatu opazimo neprebavljene delce hrane. Običajno gre za rastlinske snovi, ki vsebujejo veliko vlaknin, ki se navadno ne razgradijo in se absorbirajo v našem prebavnem traku. Neprebavljena hrana pa je lahko tudi znak slabega prežvekovanja hrane, hitrega hranjenja ali pa so v ozadju določena stanja. Poglejmo si bolj podrobno.
Kaj se zgodi, če pride do pomanjkanja vitamina K?
Vitamin K ima vlogo pri strjevanju krvi, zdravju srca in zdravju naših kosti. Toda ravno vitamina K navadno ne zaužijemo dovolj z našo tipično zahodno prehrano. Zakaj je še tako zelo pomemben vitamin K?
To so razlogi, zakaj vse več posameznikov izbira postbiotike namesto probiotikov
V sodobnem tempu življenja se vsak dan srečujemo s situacijami, ki lahko negativno vplivajo na našo prebavo. Posledično se pogosto pojavijo neprijetni simptomi, kot so napihnjenost, napenjanje in bolečine v trebuhu. Ravno zato so vse bolj priljubljeni probiotiki, ki prispevajo k ohranjanju zdravega ravnovesja v črevesju. A ker so nekateri posamezniki ugotovili, da lahko ti v procesu prebave naletijo na nekatere izzive, se raje odločajo za postbiotike.
Prehranske vlaknine: zato jih potrebujemo v prehrani
Vlaknine najdemo v sadju, zelenjavi, celih zrnih in stročnicah, najbolj pa so znane po svoji sposobnosti preprečevanja ali lajšanja zaprtja. Toda ali ste vedeli, da živila, ki vsebujejo vlaknine, nudijo tudi druge koristi za zdravje?
Povezava prebave in našega duševnega zdravja
News medical poroča, da imajo bolniki z boleznimi prebavil tudi visoko psihiatrično komorbidnost. To je zato, ker so gastrointestinalni trakt in možgani tesno povezani prek dvosmernih živčnih, endokrinih in imunskih poti.
Kako povečati vnos vlaknin brez napihnjenosti?
Ko govorimo o zdravi prehrani, so vlaknine vsekakor eden izmed najpomembnejših elementov le-te. So pomemben del neprebavljivih ogljikovih hidratov, ki pa podpirajo zdravje srca, spodbujajo občutek sitosti in tako rekoč 'čistijo' prebavni trakt.
Kaj se zgodi, če redno uživamo jogurt?
Jogurt je mlečni izdelek, ki je priljubljen po vsem svetu zaradi svojega okusa in številnih zdravstvenih koristi. To osvežujoče živilo je bogato z beljakovinami, vitamini, minerali in probiotiki, ki pozitivno vplivajo na naše telo.
Kje se začne prebava?
Prebavni sistem je eden najbolj osupljivih in kompleksnih sistemov v našem telesu, ki omogoča razgradnjo hrane v hranila, potrebna za delovanje našega telesa in celic. Od trenutka, ko hrano zaužijemo, do trenutka, ko se preostanki izločijo iz telesa, prebavni sistem izvaja številne natančno usklajene mehanizme.
Ste že slišali za simbiotike?
V zadnjih letih je preučevanje črevesnega mikrobioma postalo eno najbolj vznemirljivih področij v znanstveni skupnosti. Spoznanja o kompleksnem ekosistemu mikroorganizmov, ki naseljujejo naše črevesje, so prinesla nove vpoglede v povezavo med zdravjem prebavil in celotnim zdravjem organizma.
Rastlina, za katero ne bi nikoli rekli, da vsebuje magnezij
Topinambur ali jeruzalemska artičoka je rastlina, ki izvira iz Severne Amerike. Gre za trajnico iz družine Asteraceae, sorodno sončnicam, s podzemnimi gomolji, ki so užitni in imajo številne koristi za zdravje. Ključni del te rastline so njeni gomolji, ki vsebujejo inulin, vrsto prebiotika, ki ima pomembno vlogo pri podpori prebavi in splošnemu zdravju črevesja.
Slovenska znanstvenika odkrila črevesne bakterije za zniževanje holesterola
Spremembe v črevesnem mikrobiomu so bile vpletene v vrsto bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, debelostjo in vnetno črevesno boleznijo. Študija odkriva več vrst bakterij, ki presnavljajo holesterol, pri ljudeh z nižjo ravnjo holesterola. Slovenska znanstvenika sta sodelovala pri raziskavah.
Jeste manj, pa se še vedno redite?
Zaradi kopice obveznosti v službi in doma imamo pogosto šele zvečer, ko gredo vsi spat, čas za prvi pravi obrok v dnevu. Ker smo lačni, hrano dobesedno goltamo in tako možganom ne pustimo, da bi nam pravočasno sporočili, da smo siti. In tako se naš klobčič slabega počutja, prebavnih tegob in kopičenja kilogramov veča, in veča ... Zveni znano?
Tako se lahko trajno znebite odvečnih kilogramov
Tudi letos bi pred poletjem številni radi izgubili odvečne kilograme. Pri tem ubirajo različne poti: nekateri stavijo na striktno prehrano, drugi na redno intenzivno vadbo, tretji na kombinacijo obojega. Toda, a ste vedeli, da je mogoče s pravilnim pristopom trajno rešiti izzive predpoletnega hujšanja? Razkrivamo, kako!
Prebavna motnja, ki vpliva na absorpcijo hranil
Sindrom malabsorpcije je prebavna motnja, ki telesu, natančneje, naši prebavi, preprečuje, da bi učinkovito absorbirala hranila iz hrane.
Crohnova bolezen: simptomi, zdravljenje in preprečevanje
Crohnova bolezen je vnetna črevesna bolezen, ki prizadene številne ljudi. Preberite ta članek, če želite izvedeti več o simptomih, diagnozi, zdravljenju in preprečevanju Crohnove bolezni!
Kako lahko s spremembami življenjskega sloga izboljšamo prebavo?
Zdravniki slabo prebavo pogosto povezujejo z več dejavniki, kot so gastrointestinalna stanja ali stres. Navsezadnje pa je velikokrat lahko kriva naša prehrana, pa tudi sam življenjski slog.
Pretesna oblačila? Morda niso krivi kilogrami ...
Zunaj že diši po pomladi in za številne je to čas, ko prevetrijo svojo omaro ter naredijo selekcijo oblačil. To pomeni tudi, da bo nekaj oblačil treba pomeriti in verjetno nam ni treba razlagati o tem, kako klavrno se človek počuti, ko ne more zapeti najljubših hlač pretekle pomladi, nekoč ohlapna majica s kratkimi rokavi pa postane nenavadno oprijeta. A pozor, ni nujno, da so za tako stanje krivi kilogrami!
