čustva

''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

Zakaj in kako se pojavijo težave z jezo?
Veliko ljudi meni, da imajo 'močan' temperament, a če se zelo hitro razjezite, med burnimi debatami pa padajo tudi žaljivke, je morda to znak, da so stvari ušle izpod nadzora.

Načini obvladovanja čustev in stresa po poplavah
Naravne katastrofe, kot so bile poplave v Sloveniji, prinesejo številne negativne občutke, kot so strah, tesnoba, jeza, žalost in zmedenost. Vsa čustva, ki pridejo zraven ob takšnih situacijah, so nekaj popolnoma normalnega, je pa pomembno, da obvladamo čustveni stres oz. poiščemo pomoč, ko menimo, da ne zmoremo več!

Nasveti, ki vam bodo pomagali opustiti manj dobre navade
Vsakodnevne navade vplivajo na naše zdravje bolj, kot si mislimo, zato je mogoče zdaj skrajni čas, da prekinemo s slabimi in jih raje zamenjamo z bolj zdravimi. Dobre navade namreč prispevajo k boljšemu počutju, osebni rasti in napredku, zato je priporočljivo, da z njimi nadomestimo samodestruktivne vzorce. In če smo se odločili, da si želimo spremembe, nimamo razloga, da ne bi začeli že danes.

Kompulzivna motnja, zaradi katere škodimo sami sebi
Dermatilomanija je motnja, ki je lahko zelo neprijetna, posledice pa so vidne tudi na naši koži. Brazgotine, rane, praske, vse to in še več, si v tem primeru povzročamo kar sami. Prepoznavanje težave je ključnega pomena, da lahko pravočasno ukrepamo in znova prevzamemo nadzor nad svojimi impulzi. Več o dermatilomaniji si lahko preberete v nadaljevanju.

'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.

Komu lahko zaupaš svoje težave?
V najstništvu, pravzaprav v mladosti, ima mnogo ljudi takšne in drugačne izzive z duševnim zdravjem. V mladosti se soočamo z vprašanjem in željo po sprejetosti pri vrstnikih, nasprotnem ali istem spolu, sprašujemo se, če smo dovolj dobri, če delamo prav, kaj si sploh želimo ...

Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.

Barbara Tanze: Dihanje je osnova vseh procesov v našem telesu
Nekaj tako naravnega kot dihanje jemljemo za izjemno samoumevno zadevo. Saj vsi znamo dihati, kajne? Pa res znamo?

Zakaj se stres velikokrat manifestira v obliki prebavnih težav?
Zakaj in kako se stres manifestira in kaže v obliki prebavnih težav? Ne glede na to, kateri del prebavnega trakta je na udaru, trpimo pri tem vsi, kajne? Poglejmo si, zakaj pride do tega in kako si lahko pomagamo.

5 ključnih veščin, ki jih moraš razviti za uspeh
Verjetno ti gredo starši na živce, ko te opozarjajo, kako pomembne so šola in ocene, sploh, če pomislimo, da nam danes družba kaže, da je pomembno vse prej kot to, kajne?

Tako bi se morali prehranjevati vsi
Zaradi sodobnega življenjskega sloga smo vsakodnevno izpostavljeni stresu, kar lahko dolgoročno vpliva na slabše delovanje našega telesa. Še posebej je na udaru prebavni sistem, saj lahko kronično povišan stresni hormon kortizol povzroči oslabljeno delovanje prebavnega trakta in sproži razne vnetne procese. Stresu se žal ni mogoče v celoti izogniti, lahko pa ga omilimo. Načinov je več, v nadaljevanju pa vam predstavljamo enega, o katerem se v javnosti premalo govori. Ste že slišali za čuječno prehranjevanje?

Si že slišal za moč pozitivnih čustev?
Najprej naj povemo, da so vsa čustva normalna, sprejemljiva in dovoljena! To vključuje tudi jezo, bes, žalost in vsa čustva, ki jih običajno označujemo za 'negativna'. Je pa vsekakor dejstvo, da se moramo naučiti obvladovati, začutiti in spustiti svoja čustva, saj v primeru, da jih predolgo časa negujemo, postanejo velik del naše osebnosti.

Kaj je lažni spomin in zakaj pride do njega?
Pri spominjanju dogodkov iz naše preteklosti se lahko zgodi, da situacije in ljudi vidimo nekoliko drugače, kot so dejansko bile. Kaj so lažni spomini in zakaj pride do njih? Poglejmo si, kaj moramo vedeti.

Formula karizme: kaj je in kako jo razviti?
Karizma je zmožnost pritegniti, očarati, navdihniti in zavedno ali ne vplivati na ljudi okoli sebe. Običajno z lahkoto prepoznamo, kdaj je nekdo karizmatičen, veliko težje pa je določiti, kakšne lastnosti ima nekdo, ki s svojo pojavo pritegne vso pozornost. Večina ljudi je prepričanih, da se s karizmo pač moraš roditi, kar pa ni čisto res. Vsakdo se lahko nauči karizme s pravim razumevanjem medčloveških odnosov.

Tako čustva vplivajo na naš izbor hrane
Prehranjevanje je naša osnovna potreba, saj je pomembno, da naše telo dobi vsa hranila, ki jih potrebujemo za svoje optimalno delovanje. A priznajmo si, da mnogokrat ne jemo tako preudarno in premišljeno, ampak nas lahko pri izbiri, kaj in kako bomo jedli, vodijo tudi čustva. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Kako čustva vplivajo na prebavo?
Naša čustva niso brez pomena, ampak imajo velik vpliv na naše misli in vedenje kot tudi na naše telo. Kadar koli doživljamo močnejša čustva, jih lahko občutimo tudi fizično, pa naj si bo to v hitrejšem dihanju, grizenju nohtov, kriljenju z rokami, skrčenosti, begu in še in še. Prav tako radi rečemo, da je nekdo občutil metuljčke v trebuhu, pa tudi začutimo nelagodje, ko smo živčni in zaskrbljeni. In kako se vse to odraža na naši prebavi? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.

12 stvari, ki jih moraš narediti pred svojim 20. rojstnim dnem
Pravijo, da je mladost čas učenja, razvijanja in ugotavljanja, kaj nam ustreza in kaj ne. Zato smo zbrali 12 stvari, ki jih moraš narediti pred svojim 20. rojstnim dnem.

Živila, ki so močni zavezniki v boju proti sladkorni bolezni, debelosti, depresiji in Alzheimerjevi bolezni
Verjetno ste že slišali za povezavo med črevesjem in možgani. Dokazano je, da to, kar jemo, neposredno vpliva na naše možgane in navsezadnje vpliva tudi na naše zdravje in razpoloženje.

10 stvari, ki jih lahko že danes naredite za svoje zdravje
Z razlogom pravijo, da se kot mladi ne zavedamo določenih stvari, posebej tistih, ki vplivajo na naše zdravje v kasnejših zrelejših letih. Kaj lahko že danes naredimo za svoje zdravje, da bomo sami sebi kasneje hvaležni?

11 stvari, ki jih lahko naredite, ko niste v dobrem obdobju
V življenju obstaja kontrast med srečo in lahko rečemo: slabim obdobjem. Gibljemo se med enim in drugim ekstremom, večino časa pa preživimo nekje v sivi sredini. Slabi dnevi pridejo in grejo tako kot tudi dobri. Pomembno je, da se naučimo sprejemati oboje.

Kaj je stoična osebnost?
Gre za vrsto temperamenta, za katerega je značilna umirjenost, odpornost in notranja moč ob kakršni koli stiski ali izzivu. Takšne osebe niso posebej čustvene, ne izražajo širokega razpona čustev in svoje občutke pogosto skrivajo. Verjamejo namreč, da lahko pretirano samorazkrivanje in samoizražanje vodita do neracionalnih ali prenagljenih odločitev. V nadaljevanju preverite lastnosti teh oseb in kaj so njihove prednosti ter šibkosti.

Načini, kako lahko vzljubite telesno aktivnost
Telesna aktivnost in samo gibanje ne vplivata le na naše fizično podobo, temveč imata velik vpliv tudi na našo psiho. Zakaj je pomembno gibanje in kako ga lahko vzljubimo? Morda vam bo v pomoč nekaj dejstev o telesni aktivnosti.

Kako lahko vemo, da še nismo pripravljeni na razmerje?
So vsi tvoji prijatelji v razmerju in misliš, da tudi ti rabiš fanta ali punco? Samo zato, ker so v zvezi tvoji prijatelji? Včasih mislimo, da si nečesa želimo, pa temu sploh ni tako. Poglejmo si, kdaj in kako lahko vemo, da pravzaprav še nismo pripravljeni na (resno) razmerje.

Sara Kager: Moje življenje poteka čisto normalno, edino, česar še vedno nimam, je izpit za avto
Epilepsija je nevrološka motnja centralnega živčnega sistema, pri kateri možganska aktivnost postane nenormalna, kar povzroči napade ali obdobja nenavadnega vedenja, občutkov in včasih izgubo zavesti. Epilepsija lahko prizadene tako moške kot ženske vseh ras, etničnih ozadij in starosti. Pogovarjali smo se s Saro Kager, ki z epilepsijo živi že dobrih 20 let.

4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.

Kaj je kognitivno vedenjska terapija (KVT)?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapevtskega zdravljenja in pomaga prepoznati ter spremeniti omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na vedenje in čustva. Pristop se je izkazal za učinkovit pri številnih težavah, vključno z depresijo, tesnobnimi motnjami, težavami z uživanjem alkohola in drog, zakonskimi težavami, motnjami hranjenja ... Številne raziskave kažejo, da ta vrsta terapije vodi do pomembnega izboljšanja delovanja in kakovosti življenja nasploh.

''Zakaj me nihče ne mara?''
Zlasti za obdobje najstništva velja, da želimo biti v očeh drugih všečni, priljubljeni, zanimivi. Želimo si pripadnosti, družbe in občutka, da se vse vrti okoli nas. A dejstvo je, da je slika pogosto zelo drugačna. Počutimo se kot sive miši, osamljeni, nevredni, zavrnjeni, kar v nas še bolj utrjuje občutek žalosti in praznine. Pomembno je, da spoznaš, od kod to izhaja.

Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.