šola in skupnost

Sodelovanje šole s skupnostjo: Ko majhna dejanja gradijo veliko človečnost
Otroci skozi povezave z lokalnim okoljem razvijajo empatijo, socialno odgovornost in aktivno državljanstvo – kot pravi dr. Anica Mikuš Kos: 'razvijajo človečnost'.

Skupnost kot vir zaščite in človečnosti – šola kot prostor, kjer se lahko začne sprememba
V Fundaciji Nataše Pirc Musar – Ustanovi Alma so ta konec tedna izpeljali nov izobraževalni modul programa Od Alje do Žana. Ta je namenjen učiteljem za pridobivanje znanj, namenjenih krepitvi duševnega zdravja otrok v šolskem prostoru.

Čuječa srca na OŠ Olge Meglič: Kako krepimo psihično odpornost naših otrok
V prejšnjem članku smo govorili o tem, kako pomembna je psihična odpornost – tista notranja moč, ki našim otrokom pomaga obvladovati čustva, premagovati izzive in graditi zdrave odnose. Danes pa vas želimo povabiti bližje, v razrede na Osnovni šoli Olge Meglič, kjer to moč gradijo vsak dan z veseljem in preprostimi koraki.

'Otrokom je treba prisluhniti in jim privzgojiti občutek za empatijo, pripadnost in sodelovanje'
11. in 12. aprila je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.

Šola kot varno zavetje: Zgodbe, ki gradijo na prijaznosti
Projekt Od Alje do Žana v šolah spodbuja medsebojno pomoč in prijaznost. Zgodbe učiteljev prikazujejo, kako majhne geste ustvarijo prijaznejše okolje, pomagajo pri premagovanju stisk in gradijo mostove med otroki. Vključujejo primere dobre prakse in poudarjajo pomen podpore v šolskem okolju.

Tretje srečanje pedagoških delavcev, ki sodelujejo v projektu Od Alje do Žana v Žalcu
V petek in soboto je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.

Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi: Kako šole krepijo svojo vlogo pri zaščiti in podpori duševnega zdravja otrok
V času, ko se duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji strmo povečujejo, je projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi zasnovan kot konkretna rešitev. Njegov cilj je prispevati k preoblikovanju šolskega okolja v prostor, kjer otroci ne bodo le pridobivali znanja, temveč bodo našli tudi podporo, razumevanje in občutek varnosti.

''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.

7 stvari, ki bi jih moral narediti, preden zapustiš srednjo šolo
Srednja šola je nekako zadnje obdobje v našem življenju, v katerem nam še visijo nad glavo starši, hkrati pa smo vezani v neko skupnost. Študij v tem pomenu ni več enak, saj smo vsaj delno prepuščeni sami sebi. Katere so torej zabavne, nore, a tudi uporabne stvari, ki bi jih moral narediti, preden zapustiš srednjo šolo?

Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.