Življenja
Kako uspešno znižati holesterol?
Stresnemu načinu življenja se danes težko izognemo, hkrati pa premalo časa namenjamo skrbi za svoje zdravje. To pušča nemalo posledic. Zaskrbljujoč je podatek, da ima več kot 60 odstotkov Slovencev povišan holesterol, kar med drugim vodi v srčno-žilne bolezni, te pa so tudi najpogostejši vzrok smrti pri nas. Kako si lahko pomagamo?
9 skrivnosti srečnih parov
Poznate vsaj kakšen srečen par, ob katerem se ljubezen čuti že na zunaj? Navzočnost ob takšnih parih nas napolni s posebno energijo in zavedanjem, da se vse da, če se hoče – tudi v odnosu. In kaj je njihova skrivnost? Zagotovo razčiščena preteklost, realna pričakovanja in vzajemen trud obeh partnerjev.
'Zaslepljena slika o drugih nas lahko pahne v obup.'
Prepogosto in predolgo poseganje po elektroniki v največ primerih prizadene otroke in mladostnike. Poleg doseganja slabših ocen v šoli lahko privede prekomerno uporabljanje elektronskih naprav do razvoja motnje v pozornosti skupaj s hiperaktivnostjo.
Pogosta navada pusti posledice še šest tednov kasneje
Vemo, da alkohol vpliva na možgane. Toda laično mislimo, da se ta vpliv preneha, ko nehamo čutiti posledice njegovega uživanja. Raziskava Špancev in Nemcev je pokazala drugače. Maček že mine, toda CT možganov je spremembe, ki so bile posledica alkohola, pokazal še šest tednov po tem, ko se človek več ni dotaknil pijače.
Pogosto spregledana bolezen povzroča hudo utrujenost
V Sloveniji še nimamo ocene, koliko ljudi ima nediagnozirano ter s tem nezdravljeno spalno apnejo, pove strokovnjakinja za motnje spanja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije ter vodja laboratorija za motnje spanja v UKC Ljubljana. "Študije v drugih državah pa kažejo, da je zdravljen le majhen delež bolnikov, in sicer pod 10 odstotkov." To je zaskrbljujoče, saj spalna apneja poslabšuje kakovost življenja ter celo povečuje tveganje za tako hud dogodek, kot je srčni infarkt ali možganska kap.
Tako lahko odpravite bolečine v križu, vratu, mišicah ...
Pretiravanje z aktivnostjo in po drugi strani neaktivnost, sedeče ali stoječe delo, nepravilna drža, nošenje različnih bremen, stres in še bi lahko naštevali. Vsi ti dejavniki so sicer del našega vsakdanjika, hkrati pa so tudi krivci za bolečine v križu, vratu, sklepih in mišicah. Preprečimo ali odpravimo jih lahko na več načinov.
Mislila je, da ima glavobol, a pristala je v komi
Študentka, ki je mislila, da je njen glavobol le posledica prekrokane noči, je kasneje pristala v komi in se borila za svoje življenje. Izkazalo se je, da je v resnici zbolela za smrtno nevarnim meningitisom.
Slovenske ženske postavljajo dobro počutje svojih najbližjih pred lastno zdravje
26. septembra po vsem svetu obeležujemo svetovni dan kontracepcije. Ta dan je namenjen ozaveščanju o kontracepcijskih možnostih in je vrhunec vsakoletnih prizadevanj aktivnosti, ki želijo izboljšati spolno zdravje in oblikovati svet, v katerem je vsaka nosečnost zaželena.
Z novimi zdravili kvaliteta življenja bolnikov s hemofilijo A danes neprimerljivo boljša
Hemofilija je prirojena motnja strjevanja krvi, ki je v preteklosti močno zaznamovala življenje bolnika, medtem ko je danes zdravljenje krvavitev učinkovitejše.
Strah pred intimo in sabotaža partnerskih odnosov
Strah pred intimo se navadno pokaže takrat, ko začne v partnerski zvezi postajati resno in moramo pokazati tudi tiste bolj ranljive dele sebe. Ranljivost pa je, hočemo ali ne, vedno povezana tudi z določenim tveganjem. Dovoliti si čustveno in fizično bližino ni nekaj samoumevnega, sploh pa ne pri tistih, ki imajo za seboj težje odnosne izkušnje, ki so povezane z zavrnjenostjo in zavrženostjo v najzgodnejših letih.
Poglejte jo danes, ko je manekenka
35-letna mati samohranilka, ki je nekoč tehtala več kot sto kilogramov, je danes neprepoznavna. Potem ko je izgubila polovico telesne teže, ji je uspelo celo ustvariti kariero manekenke. Danes tehta 57 kilogramov, pred kratkim pa je postala model leta britanske izdaje revije Glamour.
Agorafobija, strah, o katerem mnogi s težavo spregovorijo
Pri agorafobiji gre za občutek ujetosti in brezizhodnosti, ko doživimo stisko. Westphal je že leta 1871 opisoval klinične primere, v katerih ljudje niso zmogli prečkati določenih prostorov brez spremstva. To težavo je poimenoval agorafobija.
Niti sanja se jim ne, da je to lahko znak srčnega infarkta
Na milijone žensk se ne zaveda, da sta lahko močno znojenje ali občutek omotičnosti simptoma srčnega infarkta, je pokazala zadnja raziskava britanskih strokovnjakov. Prav tako strokovnjaki opozarjajo, da ženske pogosto napačno mislijo, da je njihovo tveganje za srčni infarkt izjemno majhno.
Slovenci glede na čas spanja takoj za Japonci
Po podatkih zadnje raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje, skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot sedem ur na dan. Še bolj zaskrbljujoči pa so rezultati mednarodne študije ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki razkrivajo, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci.
Znebite se bremen in 'smeti', ki vam ležijo na duši
Skoraj vsak od nas se je že znašel v stiski na različnih področjih življenja, a če je nismo prepoznali, se zato tudi nismo znali izviti iz njenega objema. Največkrat pravimo, da smo ali zaradi preobilice dela v službi ali natrpanega urnika doma, pod stresom, a v ozadju je veliko več, kar nam greni vsakdan, krha naše odnose, obremenjuje naše srce in um ter zato dolgoročno škoduje našemu zdravju. Nenehni občutki zaskrbljenosti, jeze, strahu, dvoma, hrepenenja, osamljenosti, manjvrednosti, odtujenosti in krivde niso tako nedolžni. Če se jih ne znebimo, se lahko razvijejo tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, različne fobije, izgorelost in psihosomatske motnje (glavobol, migrena, bolečine v telesu, okvare notranjih organov, kožne bolezni, težave z rodili in sečili, bolečine v hrbtu, želodcu, motnje v delovanju ščitnice), a če jih znamo prepoznati in pravilno 'pospremiti' iz našega telesa, srca in misli, lahko bistveno izboljšamo kakovost našega življenja in odnosov ter z nasmehom na obrazu premagujemo vsakodnevne izzive.
Srčni infarkt napove že deset let prej
Nova visokotehnološka naprava za diagnozo, ki so jo razvili znanstveniki iz Univerze Oxford, lahko zazna tveganje za srčni infarkt skoraj desetletje prej, preden se pojavi. Novo tehnologijo so strokovnjaki predstavili na kongresu Evropskega združenja za kadriologijo v Parizu.
Ponovno sta se poročila, saj je mož pozabil na njuno poroko
Par se je znova poročil, saj je mož zaradi demence pozabil na svojo prvo poroko, ki se je zgodila pred 12-imi leti in mislil, da je njegova žena njegovo novo dekle.
Optimisti dokazano živijo dlje. Preverite, za koliko let
Ljudje z optimističnim pogledom na svet imajo za 70% več možnosti, da bodo doživeli 85 let kot preostali, je pokazala zadnja raziskava Univerze Boston. Optimizem pa se za nekoliko bolj izplača ženskam kot moškim.
Je to nov škandal s prsnimi vsadki?
Zaskrbljujoči dokazi kažejo, da lahko izbruhne nov škandal povezan s prsnimi vsadki. Tokrat se je oglasila ženska, ki je obupana in na vsak način želi, da ji odstranijo prsne vsadke. Svojo odločitev, ki jo je sprejela pri 28-ih letih, da si poveča prsi, danes močno obžaluje.
Najstnica skoraj umrla zaradi kontracepcijskih tabletk
Britanska najstnica Lexie Nash trdi, da je skoraj umrla zaradi kontracepcijskih tabletk, saj je zaradi njih utrpela krvne strdke in kap. Najstnica še do danes ni popolnoma okrevala.
Odkrili še en razlog, zakaj morate uravnati svoj krvni tlak
Visok pritisk v 30 letih povečuje tveganje za kognitivni upad in demenco v starosti, je pokazala nova študija Univerze College London. Strokovnjaki so z novo študijo opozorili, da ima lahko povišan krvni tlak uničujoče učinke na naše možgane.
6 znakov, da dosegate skrajno točko izčrpanosti
Pred kratkim je Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala izgorelost kot uraden sindrom, ki se lahko pojavi zaradi kroničnega stresa na delu. Naša kultura, kjer ves čas le delamo in delamo ter si postavljamo vse višje cilje, preprosto ne deluje več. Raziskave kažejo, da je izgorelost danes prisotna skoraj v vsaki industriji.
Terapija s pomočjo živali
Terapija z živalmi je ciljno usmerjena pomoč, pri kateri je žival, ki mora biti ustrezno šolana, bistveni del zdravljenja. Terapijo vodi strokovnjak, žival pa mora biti za terapijo ustrezno veterinarsko pregledana in spremljana.
Imate težave z lasiščem? Morda razlog za to ni tako nedolžen
Lasje so precej pomemben del naše samopodobe. Predvsem, če so gosti, sijoči in zdravi, so nam v ponos. Za zdravje naših las pa lahko veliko naredimo sami s pravilno nego in zdravim načinom življenja.
6 let so ji postavljali napačno diagnozo, nato pa se je izkazalo, da ima možganski tumor
34-letna Karissa Ostheimer je že v najstniških letih pričela trpeti za prvimi nenavadnimi simptomi, ki so se kasneje izrazili kot grozljiva odpoved levega dela obraza, zaradi katere ni mogla govoriti. A zdravniki so kar šest let vztrajali, da gre le za PMS in da ni nič resnega. Na žalost so se motili.
Takšna koža ne more zagoreti in se občutno hitreje postara
Albinizem je redka nenalezljiva genska bolezen, zaradi katere bolniki nimajo pigmenta v očeh, koži in laseh. Koža ljudi z albinizmom nima melanina, ki kožo sicer ščiti pred ultravijoličnimi žarki, zato jih sonce hitreje opeče, večja pa je tudi verjetnost za razvoj kožnega raka. Pigmenta jim manjka tudi v očeh, zato imajo pogosto težave z vidom in/ali s preobčutljivostjo na svetlobo.
Anoreksična ženska tožila svoja starša, ker sta jo silila jesti
Nekoč anoreksična Vicki Carter je tožila svoje starše, ker sta jo ves čas silila jesti. A sedaj, dvajset let kasneje, se je le uspela izviti iz začaranega kroga stradanja in čeprav je bila zaradi anoreksije neplodna, si kljub temu čudežno lahko ustvarila družino.
Namesto evtanazije paliativna oskrba? Kaj paliativna oskrba sploh je?
“Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo,” razloži dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Združenja za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Celostna oskrba pomeni, da bolnik dobi ne le medicinsko pomoč, kot je lajšanje bolečin oziroma obladovanje drugih simptomov. Podporo prejme tudi na psihološki in socialni ravni. Cilj je, da čim bolj kakovostno preživi zadnje obdobje. Težava je, da trenutno pri nas (pa tudi v tujini) paliativna oskrba še ne poteka, kot bi morala. Dolgo časa je bila to zapostavljena veja medicine, ki pa se danes pospešeno razvija. Slovensko zdravniško društvo meni, da bi z razvojem paliativne oskrbe, ki bi postala dostopna vsem državljanom, nehali govoriti o evtanaziji.
Ko se vam zlomi srce
Ste že slišali za sindrom zlomljenega srca? Gre za začasno stanje, ki ga izzovejo stresne situacije, kot je naprimer smrt bližnjega. Osebe s sindromom zlomljenega srca lahko občutijo nenadno bolečino v predelu prsi in mislijo, da gre za srčno kap.
Prvi paralizirani pacient, ki po zdravljenju z matičnimi celicami, lahko premika zgornji del telesa
Kristopher Boesen je 6. marca, leta 2016 doživel tragično prometno nesrečo. Takrat dvajsetletni fant, je na cestišču v Bakersfieldu (ZDA), izgubil nadzor nad svojim vozilom in odneslo ga je s ceste, kjer je potem trčil v drevo. Zbudil se je v bolnišnici, kjer so mu povedali, da je od vratu navzdol paraliziran in da večina njegovega telesa ne bo več nikoli popolnoma v funkciji.
