življenje in smrt
Se to zgodi v trenutkih pred smrtjo?
Dolga leta se že ugiba, kakšen je trenutek med življenjem in smrtjo, o čem človek razmišlja, ali je res, da se mu ključni trenutki v življenju še enkrat odvrtijo pred očmi, ali se zaveda, da je to konec in podobno. Kot kaže, smo prvič v zgodovini človeštva res korak bližje temu odkritju.
Tveganje za prezgodnjo smrt naj bi zmanjšala že hoja
Samo 17 minut hoje na dan zmanjša simptome depresije za 41 odstotkov in tveganje za nastanek raka debelega črevesa za 31 odstotkov. Samo 18 minut hoje zmanjša tveganje za koronarno srčno bolezen za 36 odstotkov, 21 minut telesne aktivnost možnost za kap za 43 odstotkov, 30 minut pa tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 za kar 30 odstotkov.
Koliko vadbe potrebujemo, da odpravimo učinke celodnevnega sedenja?
Vsi vemo, da večurno sedenje ni ne pametno ne dobro, vendar je to navado težko spremeniti, če je naše delo povezano z računalnikom.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Kaj doživljajo ljudje na meji med življenjem in smrtjo?
Nova študija o obsmrtnih izkušnjah je vključevala 567 moških in žensk, ki se jim je med hospitalizacijo v Združenih državah in Združenem kraljestvu ustavilo srce.
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
Veste, kaj je motnja kompulzivnega kopičenja?
Verjetno vsak med nami pozna koga, ki rad zbira stvari – pogovorno in malce v šali takšnim osebam pravimo, da so 'hrčki'. A motnja kompulzivnega kopičenja je veliko več kot le zbiranje ali shranjevanje določenih predmetov, saj močno poseže v odnose, zdravje in vsakodnevno delovanje takšne osebe.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Kaj lahko storite pri dvajsetih za preprečitev osteoporoze v poznejših letih?
Pri dvajsetih letih so kosti še vedno sposobne obnavljanja, kar pomeni, da jih v tem obdobju še vedno lahko krepite. Da bi zmanjšali tveganje za razvoj osteoporoze v poznejših letih in zgradili kar se da močne in zdrave kosti, bo potrebna vpeljava nekaterih sprememb v vaš način življenja.
Kaj se zgodi, če začnete pri šestdesetih?
Nikoli ni prepozno, da se začnemo več gibati in da tudi užijemo pozitivne učinke te koristne navade. Ljudje, ki so se začeli redno gibati v srednjih letih, so imeli isto tveganje za prezgodnjo smrt kot tisti, ki so telovadili vse življenje, je pokazala ameriška študija.
Kako poskrbeti za varno in brezskrbno prihodnost?
Le kdo si ne želi živeti tako, kot je od nekdaj sanjal? Si vsaj občasno privoščiti doživetja in stvari, ki razveselijo našo dušo in pozitivno vplivajo na naše zdravje? In konec koncev poskrbeti za družino v vseh pogledih ter sebi in svojim najbližjim omogočiti, lepo, varno in čimbolj brezskrbno prihodnost? Čeprav se sliši skoraj prelepo, je s preudarnimi odločitvami in edinstvenim načrtom finančne zaščite vendarle mogoče kljub številnim življenjskim izzivom uresničiti svoje želje.
Osteoporoza je resna nevarnost za vaše zdravje
Osteoporoza je bolezen kostnega tkiva, s katero prihaja do izgube organskega in mineralnega dela kosti, zaradi česar te postanejo krhke in lomljive. Spada med pet najpogostejših kroničnih bolezni nasploh, 80 % prizadetih pa predstavljajo ženske.
Kako prepoznati posttravmatsko stresno motnjo?
Posttravmatska stresna motnja (PTSD) se pojavi po travmatskem dogodku in moti človekovo sposobnost delovanja. Če zaznate simptome PTSD, je pomembno, da pravočasno obiščete zdravnika, da lahko dobite pravo diagnozo in zdravljenje.
Zakaj pri depresiji pozitivno razmišljanje ne pomaga?
O depresiji je veliko govora, saj gre za eno najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa. A kljub ozaveščanju so predstave o tej motnji včasih še vedno napačne, kar lahko posledično vodi tudi v zanikanje težav in pozno iskanje pomoči. V nadaljevanju so izpostavljene ključne informacije, ki jih je pomembno poznati.
Hipohondrija: tesnoba zaradi zdravstvenih skrbi
Hipohodrijo uvrščamo med tesnobne motnje, zanjo pa so značilne izrazite skrbi in tesnobna občutja zaradi resničnih ali namišljenih simptomov ter znakov bolezni. Strah pred boleznijo je lahko tako velik, da začne močno posegati v kakovost življenja takšne osebe.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Kaj je komplicirano ali podaljšano žalovanje?
"Komplicirano žalovanje je oblika žalosti, ki obvlada človekov um in ga ne izpusti," pravi ena od misli. Posameznikom s to izkušnjo izguba močno poseže v življenje, zato si ne znajo predstavljati, kako bi se lahko počutili bolje. Žalost prevlada v njihovih mislih in občutkih, prihodnost brez ljubljene osebe pa se jim zdi mračna in brez pravega smisla.
Nasveti za boljše spolno življenje za starejše moške
Dejstvo je, da spolnost v poznih letih ni enaka spolnosti pri 20. Kljub vsemu pa v njej lahko uživajo tudi starejši, še posebej, če se svojim zmožnostim prilagodijo in najdejo nove načine, s katerimi lahko zadovoljijo tako sebe kot partnerja.
Kaj je radikalno sprejemanje?
Radikalno sprejemanje temelji na predpostavki, da trpljenje ne izhaja neposredno iz bolečine, temveč iz navezanosti na njo. Korenine segajo v budizem in v psihološko paradigmo Carla Rogersa, ki je trdil, da je sprejemanje prvi korak, ki vodi k spremembam.
Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.
Pesimistična naravnanost ima močan vpliv na naše zdravje
Tisti, ki so podvrženi negativnimi misli in pesimistični naravnanosti, naj bi po novejši študiji imeli večje tveganje za razvoj koronarnih srčnih bolezni. Poglejmo si, kaj še razkriva študija.
Žalovanje je fluiden proces, ki ga vsak doživlja drugače
Žalovanje je nekaj univerzalnega. Na določeni točki življenja se vsak sreča z žalostjo, bodisi je ta povezana z izgubo ljubljene osebe, ljubljenčka, s koncem partnerskega razmerja, izgubo službe, sprejemanjem diagnoze ali katerokoli drugo spremembo, ki poseže v nas in nam spremeni življenje.
Strah pred intimo: zakaj nastane in kako ga preseči?
Se v razmerju začnete umikati takoj, ko odnos postaja globlji in pričakovanja večja? Se vam zdi, da so vsi vaši odnosi zgolj površinski? Če vam misel na intimo, ranljivost in povezanost s partnerjem povzroča nelagodje, je to lahko znak, da vas je strah intime. Preverite, kaj so najpogostejši vzroki zanjo in kako strah preseči.
Nasveti za bolj kakovostno življenje v zrelih letih
Dejstvo je, da postaja osamljenost vse večja problematika današnjega časa. Zajema vse starostne skupine ljudi, med katerimi so še posebej ogroženi starostniki. Po upokojitvi se življenje močno prestrukturira, kar s seboj prinese tudi zmanjšanje socialnih stikov in posledično slabše psihofizično počutje. Predstavljamo nekaj koristnih ukrepov, ki pripomorejo h kakovostnemu in izpolnjujočemu življenju tudi v zrelih letih.
Niste slaba oseba, če se odločite za prekinitev odnosa, ki vam ne ustreza
Z žalostjo se vsi spoprijemamo na svoj način, a lahko se strinjamo, da navadno soočanje z njo ni najbolj enostavno. Ko je govora o izgubi ljubljene osebe, predvsem o partnerskem ali prijateljskem razhodu, se je pomembno zavedati, da je žalovanje pri vsakem človeku drugače, predvsem pa imamo vsi pravico do tega, da žalujemo na svoj način.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
'Če bi zelo imela rada, bi razumela pot nekoga in mu dovolila oditi.'
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim, z namenom vzdrževati optimalno kakovost življenja, upoštevajoč vse bolnikove potrebe, pomagati svojcem med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Slabih deset odstotkov ljudi namreč umre nenadne smrti, ostali pa se imajo čas posloviti od življenja v času trajanja svoje bolezni.
Ko človeški um napade bolezen - shizofrenija
O številki shizofrenih bolnikov v Sloveniji, lahko zaenkrat ugibamo prek podatkov o pogostosti te bolezni v svetovnem merilu, lastnih epidemoloških raziskav namreč kljub njeni porasti še nimamo. Če ima to bolezen približno odstotek ljudi, pa jih je v Sloveniji torej okoli 20.000. Gre za eno tistih tematik, ki še vedno spadajo pod tabu teme. Med obolelimi za shizofrenijo je lahko tudi kdo od vaših znancev, družinskih članov ali pa ste sami žrtev te zahrbtne psih(ot)ične bolezni. Vkolikor pa jo pravočasno prepoznate in zdravite, lahko z njo živite normalno življenje.
'Mamo imamo zelo radi, zdaj pa se jo vsi po vrsti bojimo poklicati. Kako naprej?'
Pozdravljeni! Pred nekaj tedni je moja nepokretna mama s katero sva bili zelo navezani, odšla v dom za starejše. Na odhod se je pripravljala že pred leti, ko je bila še zdrava in je lahko hodila. Zdaj ko je pa tam pa se mi vsak dan po telefonu pritožuje in obžaluje svojo odločitev. Ves čas razglablja kako je nesrečna in kako trpi, ker ne more ven na sonce in kako pogreša svoj vrt in kokoši, psa, mačke. Ker obiskov ni, ji ne moremo razložiti kako in kaj, ker sploh ne posluša in nas vse po vrsti prekinja in nehote v vseh nas ustvarja psihozo. Tako je vsa družina zamorjena in žalostna. Kako naj ji dopovem, da se je ves svet ustavil za nas vse in da se moramo tudi mi (vnukinja, vnuk, mož in jaz) vsak dan prebijati skozi vse probleme, če nas ne pusti do besede? Mamo imamo zelo radi, zdaj pa se jo vsi po vrsti bojimo poklicati. Kako naprej?
Kaj lahko naredi že ena ura lažje vadbe?
Nikar ne podcenjujte učinkov na zdravje, ki jih ima že nizko intenzivna vadba. Kot so ugotovili na Medicinski fakulteti Univerze v Bostonu, že ena ura takšnega gibanja pomeni, da se naši možgani starajo za 1,1 leta počasneje. Vrh vsega imajo večji volumen, kar je tudi pozitivno.
