Nacionalni inštitut za javno zdravje
Kako ločiti prehlad od resne bolezni?
Koronavirus je še vedno prisoten v porah naše družbe, mnogi med nami pa se ob smrkanju in kihanju sprašujejo, ali gre zgolj za navaden prehlad ali za virus? Simptomi koronavirusa so v marsičem podobni simptomom navadnega prehlada, zato je koristno vedeti, kako te in tudi druge vrste bolj resnih bolezni razlikovati.
Svetovni dan aidsa 2020 – Pripnimo si rdečo pentljo na daljavo
Svetovni dan aidsa vsako leto obeležujemo 1. decembra. Letos bo ta obeležitev zaradi epidemije koronavirusa potekala drugače, saj bo potekala na daljavo, in sicer pod geslom "Pripnimo si rdečo pentljo, na daljavo!"
Kaj nam lahko pomaga pri raznoraznih virusnih obolenjih?
"Pri virusnih obolenjih, kot so na primer gripa, prehlad in tudi nova koronavirusna bolezen, za katera nimamo zdravila, se moramo za uspešno in čim krajše prebolevanje bolezni zanesti na svoj imunski sistem," je na družbenem omrežju svoj zapis začel Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kaj nam še lahko pomaga pri zaščiti pred raznoraznimi virusnimi obolenji?
Vitamin D – kaj je res in kaj ni?
Vitamin D ima čisto posebno mesto med vsemi vitamini, ne zgolj v zadnjem času, temveč nasploh. Naše telo ga pridobi z optimalnim in zmernim izpostavljanjem sončnim žarkom, z mešano in uravnoteženo prehrano, le malo kdo pa ve, da je lastna proizvodnja vitamina D pri ljudeh precej višja v primerjavi s prehranskim vnosom vitamina D. Poglejmo si vse, kar o tem vitaminu vemo iz trenutnih študij.
Kakšne so povprečne čakalne dobe?
Naš način življenja in geni, ki so nosilci dednih lastnosti, lahko vplivajo na zdravje ter povzročijo različna bolezenska stanja. Velikokrat nas bolezen preseneti, dobimo jo nenadoma in nanjo ne moremo vplivati. Pomembno pa je, da takrat čim prej začnemo z zdravljenjem.
Kakšen je priporočen dnevni vnos vitamina D?
Veliko se govori o vitaminih, ki so pomembni za imunski sistem. Najbolj se izpostavlja vitamin C, pri čemer prevečkrat pozabimo na vitamin D, ki ga imenujemo tudi sončni vitamin. Ta pomembno prispeva k delovanju imunskega sistema. V nadaljevanju si poglejmo, kaj se zgodi, če nam ga primanjkuje, in kako lahko poskrbimo, da ga telo absorbira v priporočenih količinah.
Kako se razlikujejo hepatitis A, B in C?
Virusni hepatitis A, B in C so vzrok za nalezljive bolezni jeter, ki lahko povzročijo akutno ali kronično bolezen tega organa. Kakšne so razlike med omenjenimi hepatitisi, kakšni so simptomi in navsezadnje, kako poteka zdravljenje ter kakšna je prognoza?
Kaj se lahko zgodi, če ne uživamo dovolj sadja in zelenjave?
Morda sadja in zelenjave nimate kaj preveč radi, a vsekakor je dobro, da ju imamo na vsakodnevnem 'meniju'. Poglejmo si, zakaj.
Ena najpogostejših bakterijskih spolno prenosljivih bolezni
Okužba s klamidijo je ena najpogostejših spolno prenosljivih bolezni. Kako se prenaša, kako poteka okužba, kako zdravljenje in kakšne so posledice okužbe s to bakterijo?
Okužbe oči, ki so lahko nevarne
Očesne okužbe so pogosto neprijetne, njihovi simptomi pa so tudi jasno vidni. V primeru kakršnih koli vidnih in čutnih težav z očmi je vedno najbolje obiskati zdravnika, vsekakor pa ne škodi, če znate določene znake prepoznati tudi sami.
4 miti o stresu, ki so napačni in škodljivi
Ljudje imamo veliko napačnih predpostavk o stresu – od tega, kako pogost je, do tega, kako nevaren je dejansko lahko.
Kaj v petih letih zmanjša tveganje za bolezen srca in ožilja za 39 odstotkov?
Celo ljudje, ki pokadijo veliko cigaret in to počnejo že vsaj 20 let, lahko, ko to razvado opustijo, v naslednjih petih letih zmanjšajo svoje tveganje za bolezen srca in ožilja za 39 odstotkov. Kot poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so te bolezni tako v razvitem svetu kot pri nas najpogostejši vzrok prezgodnje smrti. Največ jih povzročita srčni infarkt in možganska kap.
Ste eden od 64,3 odstotkov Slovencev?
Po podatkih iz leta 2016 si le 64,3 odstotkov Slovencev, ki so stari od 25 do 74, zobe umiva vsaj dvakrat dnevno, poroča naš Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Po podatkih iz leta 2014 pa enako velja tudi le za 71,6 odstotkov naših otrok in mladostnikov. Z dobro ustno higieno pa je mogoče preprečiti karies, paradontalno bolezen, izgubo zob in še kaj.
Uživate mleko, sir, jogurt ali maslo?
Potem delate nekaj za zmanjšanje tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 2, je pokazala študija, ki jo je izvedla britanska univerza Cambridge. To je najobsežnejša študija na tem področju do zdaj. Zajela je kar 63.600 odraslih, ki so jih spremljali 20 let. Na začetku nihče ni imel sladkorne bolezni, na koncu pa jih je to dobilo več kot 15.100. Raziskovalci so pogledali, kakšna je bila povezava z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov.
Pozor! Poleti s hrano bolj previdno
Zaradi visokih temperatur je poleti bolj nevarno, da nam dan pokvarijo okužbe s hrano. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo zato povprašali, kako moramo z njo ravnati, da se pred njimi obranimo.
Pazljivo v vročih dneh!
Vročina lahko povzroči številne negativne vplive na zdravje, še posebej za občutljivejše skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo. Tu je nekaj napotkov, ki jih je tem vročinskem valu podal Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Pomembno odkritje o kavi!
Tu je odgovor na vprašanje, zakaj bi morali v kavi uživati prav vsak dan. Ne le ker nas zbudi, temveč ker podaljša naše življenje. Tako vsaj razkriva študija, objavljena v priznanem ameriškem zborniku.
