beg
Kako prepoznati simptome anksioznosti pri najstnikih?
Od šolskih izpitov, odraščanja in problemov, ki pridejo z njim, do pretirane uporabe družbenih omrežij. Veliko stvari lahko povzroči tesnobo pri najstnikih. Kaj storiti, če in ko jo prepoznate? Navsezadnje, kako jo sploh prepoznati?
Ste vedeli, da je stres lahko tudi dober?
O stresu skoraj vedno govorimo z negativno konotacijo. Vendar pa stres ni nujno slab. Poglejmo, kdaj, zakaj in kako.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Kaj je vagusni živec?
Vagusni živec ima pomembno vlogo v našem telesu, saj gre za enega najkompleksnejših živcev, ki ima izjemno velik vpliv na nas, pa naj si bo to fizično, čustveno ali mentalno. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko Evo Štajner.
Veste vse o masturbaciji?
Zaradi pospešenega telesnega razvoja in divjanja hormonov je puberteta med drugim tudi čas za intimno spoznavanje sebe in raziskovanje svojega telesa. V tem obdobju se mnogi med vami prvič srečate z novimi, doslej neznanimi občutki odzivanja svojega telesa na dražljaje, kar prebudi vznemirjenje in željo po samozadovoljevanju. A prav v zvezi s tem še vedno srečamo številna napačna prepričanja, ki temeljijo na že zdavnaj preživelih mitih. Tokrat izpostavljamo nekaj najpogostejših, s katerimi si se verjetno že srečal.
V iskanju popolne ljubezni
Sanjarjenje o popolni ljubezni obstaja že od nekdaj, saj ljudje vedno stremimo k presežnemu v vseh oblikah. Skozi zgodovino so o njej razmišljali številni filozofi in psihoanalitiki, pesnikom in pisateljem pa predstavlja vir navdiha za ustvarjanje. A vsi vemo, da popolnosti v resničnem svetu ni, še manj v intimnih odnosih, pa čeprav si še tako želimo, da bi za vsakogar obstajala popolna oseba, ob kateri bi doživeli usodno ljubezen.
Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar. Kako si pomagati?
Prehodi iz različnih življenjskih obdobij so pogosto povezani z določeno mero krize in nič drugače ni na prehodu v upokojitev. Čeprav jo marsikdo nestrpno pričakuje in morda celo leta dela načrte za obdobje, ko bo imel končno več časa zase, pa obstaja verjetnost, da se ob tem pomembnem prehodu pojavi določena psihološka kriza. Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar, ne glede na starost, spol in poklic.
Kaj je sindrom kronične utrujenosti?
V zvezi z utrujenostjo se ne uporabljajo zgolj različni nenatančni izrazi, temveč včasih tudi posmehljivi in žaljivi. Le malo ljudi namreč ve, da se za besedo utrujenost lahko skriva cel spekter različnih stanj.
Vse, kar morate vedeti o akupunkturi
Tako akupunktura kot akupresura (pri slednji namesto igel uporablja pritisk) izvira iz antike. Najstarejše ohranjene akupunkturne igle naj bi bile odkrite v grobnici kitajskega princa, ki je bil pokopan leta 11. pr. n. št. Po nekaterih virih pa naj bi ta alternativna oblika zdravljenja segala še dlje - tisočletja prej na Daljnem vzhodu.
V primežu toksične produktivnosti, ki je pot do izgorelosti
V preteklosti se je izraz toksična produktivnost uporabljal predvsem v povezavi z deloholizmom – torej z ljudmi, ki svoje delo uporabljajo ali bolje rečeno zlorabljajo za bežanje pred seboj. V današnjem času se toksična produktivnost nanaša na osebe, ki delajo prek svojih dolžnosti ali celo zmogljivosti. Pojav je postal še toliko bolj opazen v času pandemije, saj so pri delu od doma meje med delom in zasebnim življenjem postale precej zabrisane.
Kako travma spremeni možgane?
Spolna zloraba, brutalen fizični napad, prisostvovanje nasilju ali vojni, dolgotrajno zanemarjanje v družini, bližnje srečanje s smrtjo … Telesne brazgotine se zacelijo, a nekatere čustvene rane nevidno zaustavijo življenja mnogih, ki so izkusili travmo. Nesmiselno je govoriti, naj že enkrat "prebolijo", saj posttravmatska stresna motnja spremeni strukturo možganov in vpliva na njihovo delovanje.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Dr. Jasna Kordić Lašič: Ne ubija nas stres, temveč naš odziv nanj
Zakaj stres ni nujno vedno slab? Zakaj se naše telo v določenih situacijah odziva na principu 'boj-beg', namesto umirjenega soočanja? O tovrstni tematiki je v tokratni oddaji Nasmeh zdravju spregovorila dr. med, specialistka psihiatrije Jasna Kordić Lašič.
Kako znižati in optimizirati krvni tlak?
Visok krvni tlak je nevarno stanje, ki lahko poškoduje srce. Če je krvni tlak nenadzorovan, se poveča tveganje za srčne bolezni in možgansko kap. Za naravno znižanje krvnega tlaka lahko storite številne stvari.
Kako preboleti boleč partnerski razhod?
Verjetno ni osebe, ki ne bi imela za seboj razhoda s partnerjem. Zaključek nekega poglavja v življenju ni nikoli enostaven, saj je vedno povezan tudi s težjimi čutenji. Žalost, strah, jeza, negotovost – pojavi se vrtiljak čustev, ki spodnese tla pod nogami, v srcu pa zaneti dvom, ali smo sposobni preboleti in biti še kdaj srečni.
''Moderni človek večino svojega budnega življenja preživi na avtopilotu''
Živimo v času, ki od nas zahteva hitre odzive na najrazličnejše dražljaje. V tempu življenja, ki je vedno hitrejši, pri čemer naš vsakdan postaja vse polnejši, je pomembno, da se od časa do časa znamo tudi ustaviti in prisluhniti, kaj nam govori naše telo, navsezadnje pa naša duša.
Se zaradi nošenja mask počutite tesnobni?
Hočemo ali ne, obrazne maske so postale del našega vsakdana, in kot kaže, bodo z nami še kar nekaj časa. Čeprav so jih mnogi brez večjih težav sprejeli kot enega od preventivnih ukrepov v boju proti okužbi s koronavirusom, so tudi takšni, ki jim nošenje maske povzroča nelagodne občutke – tesnobo, ujetost, sram, celo paniko ... Izpostavljamo, kako se z njimi spopasti.
8 mitov o paničnih napadih
Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.
Kako se spoprijeti z 'nasilneži'?
Nasilje, verbalno ali fizično, ni nikoli opravičljivo, naj si bo v osnovni ali srednji šoli, morda celo na fakulteti. A ne zatiskajmo si oči – dogaja se, in to velikokrat pred našimi očmi. Kako ubrati pravi način soočanja z ljudmi, ki se iz nas norčujejo, nas žalijo in morda celo fizično maltretirajo, kdaj poiskati pomoč?
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
8 nenavadnih simptomov stresa in tesnobe
Ko govorimo o tesnobi, nam običajno pridejo na misel tisti najbolj pogosti znaki in simptomi, ki vključujejo nerazložljiv strah in skrbi, vznemirjenje, izogibanje določenim situacijam ali krajem, tresenje, znojenje, vrtoglavico ter ostale čustvene, telesne in kognitivne pojave.
Navade, ki škodujejo vašim možganom
Včasih si preprosto želimo izklopiti naše možgane in se sprostiti ob nekaj kozarcih vina ali neskončnem gledanju televizije. Vendar pa lahko nekatere odločitve precej škodijo našim možganom.
Za debelost so lahko krivi tudi hormoni! Preverite, kdaj
Prekomerna telesna teža in debelost negativno vplivata na naše psihofizično zdravje. O tem ni dvoma, in čeprav si težko priznamo, hitro občutimo posledice odvečne telesne teže: boleči sklepi, bolečine v hrbtenici, otekanje nog, utrujenost, slabo počutje in morebitne številne druge hujše, tudi psihične posledice.
Zakaj se lahko zaradi stresa zredimo?
Dolgotrajno izpostavljanje stresnim situacijam je lahko krivo za to, da nikakor ne morete shujšati ali da se celo počasi, a vztrajno redite, pravijo strokovnjaki. Zakaj je temu tako in kako se izogniti s stresom pridobljenim kilogramom?
Kaj se zgodi s telesom, če vsak dan jemo banane?
Imate radi banane? Potem vam bomo dali dodaten razlog, da jih boste imeli še rajše. Ste vedeli, da banane pomagajo izboljševati razpoloženje, da zmanjšujejo napihnjenost, pomagajo v boju proti raku in zvišujejo raven energije.
Morda je to razlog, da vam kljub dieti ne uspe shujšati
Izguba odvečnih kilogramov je lahko prava nadloga, še posebej, če se dalj časa trudite in držite določene diete, pa vam kljub temu ne uspeva. Ste se kdaj vprašali, kaj delate narobe?
Sprostitvene tehnike, ki učinkovito delujejo proti stresu
Večina ljudi si pod pojmom sprostitev predstavlja kavico s prijateljem ali ogled filma po napornem dnevu. Že res, da so to aktivnosti, ki nedvomno vzbujajo dobro razpoloženje, ne pomagajo pa pri zmanjševanju škodljivih učinkov stresa. Za učinkovito borbo proti stresu moramo namreč aktivirati naravni sprostitveni odziv telesa, kar lahko storimo z različnimi sprostitvenimi tehnikami.
Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.
Mislite, da vas je preveč strah? Imate fobijo? Napade panike?
Kaj so anksiozne motnje? Kdaj nam strah in tesnoba pomagata, kdaj nas ovirata? Zakaj se v resnici pojavljajo napadi panike? In kaj storiti, če obsesivno preverjamo, ali smo izključili štedilnik? O vsem tem smo se pogovarjali s psihiatrinjo prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije.
