bolnik
Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni so vedno pogostejše
Histerija je duševna motnja, ki nastane zaradi intenzivne anksioznosti človeka. Kljub temu, da so jo v preteklosti pripisovali zgolj ženskam, pa danes vemo, da se lahko histerija pojavi pri obeh spolih. Pogostejša pa je pri ženskah v starosti med 14 in 25 letom.
'Zelo me je pretreslo, ko sem spraševala bolnike o tem, kakšne težave pestijo njihove bližnje'
Ko človek zboli za težjo obliko bolezni, se nenadoma vsuje na tisoče vprašanj. Med drugim tudi, ali nekaj časa obdržati diagnozo kot skrivnost ali povedati družinskim članom in prijateljem. Kdaj povedati, komu povedati? Predvsem pa, kako takšno informacijo podati svojim otrokom, mlajšim in najstnikom? O tem smo se pogovarjali z dr. Vesno Radonjič Miholič, specialistko klinične psihologije.
Kdaj vas lahko krvni strdek ogroža, četudi ste mladi?
V Sloveniji letno za vensko trombozo zboli okrog 3000 ljudi. Okoli 10 odstotkov primerov je smrtnih. A če bolezen dovolj hitro diagnoziramo, je zdravljenje po navadi zelo uspešno. Čeprav je s staranjem tveganje za krvni strdek v veni večje, pa obolevajo tudi mladi.
Število bolnikov s to boleznijo se hitro povečuje
Sladkorna bolezen spada med najpogostejše kronične bolezni, število bolnikov s to boleznijo pa se hitro povečuje. Vzroke med drugim najdemo v demografskem staranju, daljši življenjski dobi, manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni in izboljšanem zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja, kot so debelost, zmanjšana fizična aktivnost itd.
Nasveti prehranske strokovnjakinje, ki zmanjšajo tveganje za sladkorno bolezen
S prehransko strokovnjakinjo Andrejo Širca Čampa smo se pogovarjali, kakšni so napotki za prehranjevanje, ki bi se jih morali držati sladkorni bolniki. Treba se je zavedati, da so isti napotki tudi preventiva. Če jih upoštevamo, bomo zmanjšali tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Eden od nasvetov, ki bi se ga morali držati vsi, je denimo, da ogljikovi hidrati zavzemajo le četrtino krožnika.
Kompulzivno prenajedanje: ko se ne moreš zaustaviti
Kompulzivno prenajedanje je motnja, za katero je značilno, da bolnik ni požrešen, le zaustaviti se ne more. Za tiste, ki imajo to motnjo, so značilni močni občutki krivde in sramu, pravi sociologinja Dragica Sternad.
13-letni Nejc je prvi slovenski rakav bolnik, ki je ozdravel s pomočjo terapije CAR-T
Celična terapija CAR-T je ena izmed novejših metod zdravljenja dveh različic redkih oblik levkemije, ki pa je tudi precej uspešna. V Ljubljani si prizadevajo, da bi tudi v Sloveniji bolniki imeli dostop do tovrstne terapije.
Znaki, ki kažejo na to, da ste slabokrvni
Ste pogosto utrujeni, slabotni, celo omotični? Vas že ob manjših naporih boli v prsih in se močno zadihate? Morda ste slabokrvni. Preverite, kaj povzroča slabokrvnost in kako se lahko spopadete z njo.
Se tudi vam zdi življenje brezupno?
Depresija je najbolj razširjena duševna bolezen, okrog 20 odstotkov ljudi se srečuje z njo. V svetu je depresivnih 100 milijonov ljudi, zaradi gospodarske krize bo številka še narasla. Kako depresijo prepoznamo in kako si pomagati?
Kašelj z izmečkom, oteženo dihanje? Lahko gre za bronhitis
Bronhitis je znak vnetja večjih dihalnih poti (sapnic in bronhijev), ki je najpogosteje posledica virusne okužbe. Povzroči težko dihanje, ki ga spremljajo piski in kašelj z zelenkastim ali rumenkastim izmečkom. Spremlja ga lahko še povišana telesna temperatura in pekoča bolečina za prsnico.
Veste, kdaj k zdravniku, ko se spopadete s prehladom ali gripo?
Prehlad in gripa sta virusni okužbi dihal. Praviloma bolezen izzveni sama. Vse, kar lahko storimo, je, da preprosto lajšamo simptome bolezni. Kljub vsemu je v nekaterih primerih tudi pri prehladu in gripi treba obiskati zdravnika. Preverite, kdaj.
Dr. Vesna Radonjič Miholič: "Zelo radi govorimo v dvojini, kajne? Vendar ljubezen ni enost"
Zdravljenje raka je dolgotrajno in naporno, pri tem pa je vsakršna podpora dobrodošla. Na obeh straneh, pri bolniku in partnerju, se pojavi tisoče novih vprašanj. Sem spadajo medsebojni odnosi, razmišljanje o lastni karieri, razmišljanje o življenju.
"Govorili so, da sem simulant, da si bolezen izmišljujem"
Fabryjevo bolezen sta že leta 1898 prva opisala in poimenovala Johannes Fabry in Wiliam Anderson. Gre za redko dedno bolezen, vezano na kromosom x. Prvi bolnik s to dedno presnovno boleznijo je bil v Sloveniji odkrit leta 1991 v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Imate namen darovati kri? Potem si morate nujno prebrati spodnja navodila
Kri je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in krvne plazme. V telesu normalnega odraslega človeka je približno 5 do 6 litrov krvi. Pri transfuziji krvi gre za prenos krvi oz. njenih pripravkov od ene osebe oz. darovalca, k drugi osebi oz. prejemniku. S pomočje transfuzije krvi, povečamo sposobnost krvi za prenos kisika, nadomestimo prostornino krvi v krvnem obtoku, povečamo imunost in zmanjšamo motnje pri strjevanju krvi.
Srce ji je prenehalo biti za celih šest ur
Štiriintridesetletno Britanko Audrey Schoeman je med planinarjenjem v Španiji, kamor se je odpravila s soprogom, presenetila snežna nevihta. Njeno srce se je ustavilo, temperatura telesa pa je padla na 18 stopinj. Šest ur kasneje so zdravniki v njej obudili življenje.
Atrijska fibrilacija je epidemija 21. stoletja
Atrijska fibrilacija je eden večjih problemov javnega zdravja, saj gre za najpogostejšo srčno aritmijo, katere najnevarnejši zaplet je možganska kap. Imenujejo jo tudi epidemija 21. stoletja, saj njena pojavnost izjemno hitro narašča. Imata jo več kot dva odstotka oseb, starejših od 50 let, in kar več kot devet odstotkov, starejših od 80 let.
Pravočasno prepoznajte bolezni ščitnice
Bolezni ščitnice so v porastu tako pri nas kot v svetu, na žalost pa imajo te precej neznačilne simptome, zaradi česar jih pogosto ne prepoznamo. Ker lahko dolgotrajne motnje delovanja ščitnice privedejo do srčno-žilnih bolezni in celo smrti, je pomembno, da se jih naučite prepoznati.
To je četrta najpogostejša oblika raka med moškimi pri nas
Ena najpogostejših vrst raka pri moških je rak prostate. V Sloveniji je rak prostate četrta najpogostejša oblika raka med moškimi, medtem ko v Evropi zaseda drugo mesto po umrljivosti za rakom, takoj za pljučnim.
To pomeni tri do petkrat večje tveganje za infarkt
Ljudje se še ne zavedajo dovolj, kako nevarna je sladkorna bolezen. Bolniki imajo, če se ne zdravijo in ne upoštevajo navodil za spremembo življenjskega sloga, kar za tri do petkrat večje tveganje za infarkt. Sladkorna bolezen je pravzaprav eden njegovih največjih dejavnikov tveganja. A kar 40 odstotkov sladkornih bolnikov, ki so doživeli infarkt, je za svojo bolezen izvedelo šele po tem stresnem dogodku. Pravzaprav do mnogih zapletov pride, ker ljudje niti ne vedo, da to bolezen imajo.
Kaj so vzroki krvavitev v prebavilih in kdaj do zdravnika?
Krvavitev v prebavila je lahko posledica povsem neznatnega vzroka, npr. draženja, lahko pa gre za odraz resnega stanja, kot je rak. Kadar je krvavitev obilna, lahko bolnik bruha kri, odvaja živo rdečo kri v blatu ali pa izloča črno, katranasto blato. Lahko so akutne krvavitve, ki nastanejo nenadoma ali pa kronične.
Poznate hemofilijo, ki prizadene predvsem moške?
Hemofilija je najbolj pogosta motnja strjevanja krvi. Prizadene predvsem moške, saj je pojav hemofilije vezan na moški spolni kromosom. Z zdravljenjem in ustrezno zdravstveno oskrbo lahko oseba s hemofilijo živi zdravo življenje.
V Sloveniji ima več kot 60 odstotkov ljudi zvišan holesterol v krvi. Ste med njimi?
Dve tretjini odraslih Slovencev imata zvišan holesterol, ki je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Zato je za zdravo in kakovostno življenje zelo pomembno, da redno spremljamo vrednosti holesterola in ljudi ozaveščamo o njegovih škodljivih učinkih. O tem so na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je organiziralo Združenje kardiologov Slovenije, govorili vodilni slovenski strokovnjaki.
Največje grožnje našemu zdravju v letu 2019
Svetovna zdravstvena organizacija je zavračanje in oklevanje pri cepljenju, ki je dostopno, uvrstila na listo deset največjih groženj zdravju, s katerimi se je svet spopadal v letu 2019.
Bi prepoznali bronhitis?
Čeprav nam letošnja jesen še ni postregla z ekstremno nizkimi temperaturami, so bolezni že na pohodu. Mednje zagotovo spada tudi bronhitis, vnetje večjih dihalnih poti. Kako ga pravzaprav prepoznati in s čim si pomagati pri zdravljenju?
Boleča razjeda želodca. Veste, kaj jo povzroča?
Bolečina v želodcu in neprijeten občutek v zgodnjem delu trebuha v žlički, bolečina, ki seva v hrbet, izguba apetita in telesne teže, slabost in občutek polnosti v zgornjem delu trebuha. To so simptomi, ki lahko kažejo na razjedo želodca. Preverite, kaj jo povzroča in kako si pomagati.
Možnost preživetja po srčnem zastoju je danes trikrat večja
Ob Svetovnem dnevu oživljanja, ki ga obeležujemo 16. oktobra, po vsej Sloveniji do konca meseca poteka več kot 60 brezplačnih dogodkov o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorjev, ki predstavljajo najpomembnejši korak pri ohranjanju življenj zaradi srčnega zastoja. Da je strah pred izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja odveč so na današnji novinarski konferenci pokazali tudi otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, ki so v družbi ambasadorja Svetovnega dneva oživljanja Jureta Koširja predstavili tri enostavne korake, s katerimi vsi lahko pomagamo.
Odnos do duševnega zdravja moramo ozdraviti in spremeniti
Vsaj enkrat v življenju se vsak četrti človek sreča neko duševno motnjo. "Večina se sreča samo enkrat in z blažjo motnjo, nekateri pa imajo tudi hude težave. Ocenjujemo, da ima vsaka tretja družina člana, ki ima neke težave v duševnem zdravju," je pojasnila Mojca Z. Dernovšek iz Inštituta Karakter.
Kaj storiti, ko na potovanju dobite drisko?
S potovalno drisko se sreča od 20 do 50 odstotkov ljudi, ki potujejo v tuje kraje, zlasti afriške, južnoameriške in azijske države. Kako se ji lahko izognete in kaj storiti v primeru bolezni?
Pogosto spregledana bolezen povzroča hudo utrujenost
V Sloveniji še nimamo ocene, koliko ljudi ima nediagnozirano ter s tem nezdravljeno spalno apnejo, pove strokovnjakinja za motnje spanja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije ter vodja laboratorija za motnje spanja v UKC Ljubljana. "Študije v drugih državah pa kažejo, da je zdravljen le majhen delež bolnikov, in sicer pod 10 odstotkov." To je zaskrbljujoče, saj spalna apneja poslabšuje kakovost življenja ter celo povečuje tveganje za tako hud dogodek, kot je srčni infarkt ali možganska kap.
Gripa, angina, prehlad – kaj se vas loteva?
Sezonske viroze v jesenskem in pomladnem času, ko so značilna izrazita temperaturna nihanja, vsako leto prizadenejo več kot polovico Slovencev. Ste tudi vi med njimi?
